imajući u vidu da su razvitkom materijalne osnove zemlje i socijalističkih društvenih odnosa, kao i daljim izgrađivanjem odnosa zasnovanih na samoupravljanju i nacionalnoj ravnopravnosti, ostvarene bitne promjene u društvenim i političkim odnosima, koje zahtjevaju odgovarajuće promjene Ustava Socijalističke Federativne Republike Jugoslavije od 1963. godine, i da su odredbe tog ustava u pojedinim oblastima već izmenjene ustavnim amandmanima od 1967, 1968. i 1971. godine,
 

u težnji da se učvrste i dalje razviju postignute revolucionarne tekovine, da se učvrsti pravo i odgovornost socijalističkih republika i socijalističkih autonomnih pokrajina za sopstveni razvoj i razvoj jugoslovenske zajednice kao cijeline, da se osigurava dalji razvitak socijalističkih samoupravnih demokratskih odnosa na putu oslobođenja rada i izgradnje komunističkog društva,
 

polazeći i od potrebe da se novim ustavom Socijalističke Federativne Republike Jugoslavije, koji, pored promjena koje se njime vrše, obuhvata i sa njima usklađene odredbe Ustava Socijalističke Federativne Republike Jugoslavije od 1963. godine i ustavnih amandmana I do XLII, učvrsti ustavni sustav na jedinstvenim socijalističkim samoupravnim osnovama,
 

Savezna skupština, u suglasnosti sa skupštinama republika i skupštinama autonomnih pokrajina,

DONOSI
USTАV SOCIJАLISTIČKE FEDERАTIVNE REPUBLIKE JUGOSLАVIJE
 

upoštevajoč, da so z razvojem materialne osnove države in socialističnih družbenih odnosov ter z nadaljnjo graditvijo odnosov, temelječih na samoupravljanju in nacionalni enakopravnosti, nastale bistvene spremembe v družbenih in političnih odnosih, ki zahtevajo ustrezne spremembe ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije iz leta 1963, in da so bile določene te ustave na posameznih področjih že spremenjene z ustavnimi amandmaji v letih 1967, 1968 in 1971;

 

v težnji, da se učvrstijo in še naprej razvijejo dosežene revolucionarne pridobitve, da se utrdita pravica in odgovornost socialističnih republik in socialističnih avtonomnih pokrajin za lasten razvoj in za razvoj jugoslovanske skupnosti kot celote in da se zagotovi nadaljnji razvoj socialističnih samoupravnih demokratičnih odnosov na poti k osvoboditvi dela in zgraditvi komunistične družbe;
 

izhajajoč tudi iz potrebe, da se z novo ustavo Socialistične federativne republike Jugoslavije, ki poleg novih sprememb obsega tudi z njimi usklajene določbe ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije iz leta 1963 in ustavnih amandmajev I do XLII, utrdi ustavni sistem na enotnih socialističnih samoupravnih temeljih -

 

Zvezna skupščina v soglasju s skupščinami republik in skupščinama avtonomnih pokrajin

sprejema
USTAVO SOCIALISTIČNE FEDERATIVNE REPUBLIKE JUGOSLAVIJE
 

wissend, daß durch die Entwicklung der materiellen Grundlage des Landes und der sozialistischen gesellschaftlichen Beziehungen sowie durch den weiteren Ausba der sich auf Selbstverwaltung und nationale Gleichberechtigung gründenden Beziehungen wesentliche Änderungen in den gesellschaftlichen und politischen Verhältnissen eingetreten sind, die entsprechende Änderungen der Verfassung der Sozialistischen Föderativen Republik Jugoslawien aus dem Jahr 1963 erfordern, und daß die Bestimmungen dieser Verfassung in einzelnen Bereichen bereits durch die Verfassungsamendments aus den Jahren 1967, 1968 und 1976 abgeändert worden sind;

in dem Bestreben, die erreichten revolutionären Errungenschaften auch weiterhin zu entwickeln, das Recht und die Verantwortung der sozialistischen Republiken und der sozialistischen autonomen Gebietskörperschaften für die eigene Entwicklung und für die Entwicklung der jugoslawischen Gemeinschaft als Gesamtheit zu stärken und die Weiterentwicklung der sozialistischen, auf Selbstverwaltung beruhenden demokratischen Beziehungen auf dem Wege zur Befreiung der Arbeit und zum Aufbau einer kommunistischen Gesellschaft sicherzustellen;

ferner von der Notwendigkeit ausgehend, daß das Verfassungssystem durch eine neue Verfassung der Sozialistischen Föderativen Republik Jugoslawien, die neben den Änderungen, die sie bringt, auch eine Harmonisierung derselben mit den Bestimmungen der Verfassung der Sozialistischen Föderativen Republik Jugoslawien aus dem Jahr 1963 sowie den Verfassungsamendments I bis XLII umfaßt, auf einheitlichen, sozialistischen und auf Selbstverwaltung beruhenden Grundlagen gefestigt wird.

Die Bundesversammlung mit Zustimmung der Versammlungen der Republiken und der Versammlung der autonomen Gebietskörperschaften

erläßt die
VERFASSUNG DER SOZIALISTISCHEN FÖDERATIVEN REPUBLIK JUGOSLAWIEN

Ustav
Socijalističke Federativne Republike Jugoslavije

21. veljače 1974. godine

Ustava
Socialistične federativne republike Jugoslavije

21. februarja 1974

geändert durch
Verfassungsgesetz vom 3. Juli 1981 (SlL 38/1981)
Verfassungsgesetz vom 25. November 1988 (SlL 70/1988)

aufgehoben
faktisch durch
die Unabhängigkeitserklärungen einzelner Republiken:
- Sloweniens vom 25. Juni 1991, in Kraft und anerkannt ab 8. Oktober 1991
- Kroatiens vom 25. Juni 1991, in Kraft und anerkannt ab 8. Oktober 1991
- Makedoniens vom 19. November 1991, in Kraft und anerkannt ab 17. April 1992
- Bosnien-Herzegowinas vom 2. März 1992, in Kraft und anerkannt ab 17. April 1992

völkerrechtlich durch
Untergang des Völkerrechtssubjekts Jugoslawien durch
Dismembration (Zerfall eines Bundesstaates in seine einzelnen Teilstaaten), anerkannt durch die Vereinten Nationen durch  Beschluss der Generalversammlung vom 22. September 1992

rechtlich durch
Verfassung der Bundesrepublik Jugoslawien vom 26. April 1992
gebildet aus den Republiken Serbien und Montenegro
die gewünschte Anerkennung als Rechtsnachfolger der SFR Jugoslawien ist durch
Beschluss der Generalversammlung vom 22. September 1992 abgelehnt worden

UVODNI DEO.
OSNOVNA NAČELA

UVODNI DEL.
TEMELJNA NAČELA

Einleitender Teil.
Grundprinzipien

I.

Narodi Jugoslavije, polazeći od prava svakog naroda na samoopredeljenje, uključujući i pravo na otcepljenje, na osnovu svoje slobodno izražene volje u zajedničkoj borbi svih naroda i narodnosti u narodnooslobodilačkom ratu i socijalističkoj revoluciji, a u skladu sa svojim povijesnim težnjama, svjesni da je dalje učvršćivanje njihovog bratstva i jedinstva u zajedničkom interesu, zajedno sa narodnostima sa kojima žive, ujedinili su se u saveznu republiku slobodnih i ravnopravnih naroda i narodnosti i stvorili socijalističku federativnu zajednicu radnih ljudi — Socijalističku Federativnu Republiku Jugoslaviju, u kojoj, u interesu svakog naroda i narodnosti posebno i svih njih zajedno, ostvaruju i obezbeđuju
  socijalističke društvene odnose zasnovane na samoupravljanju radnih ljudi i zaštitu socijalističkog samoupravnog sustava,
  nacionalnu slobodu i nezavisnost,
  bratstvo i jedinstvo naroda i narodnosti, jedinstvene interese radničke klase i solidarnost radnika i svih radnih ljudi,
  mogućnosti i slobode za svestrani razvitak ljudske ličnosti i za zbližavanje ljudi i naroda i narodnosti, u skladu sa njihovim interesima i težnjama na putu stvaranja sve bogatije kulture i civilizacije socijalističkog društva,

  ujedinjavanje i usklađivanje napora na razvijanju materijalne osnove socijalističkog društva i blagostanja ljudi,

  sustav društveno-ekonomskih odnosa i jedinstvene osnove političkog sustava,
  kojima se obezbeđuju zajednički interesi radničke klase i svih radnih ljudi i ravnopravnost naroda i narodnosti,
  udruživanje sopstvenih stremljenja s naprednim težnjama čovječanstva.

Radni ljudi i narodi i narodnosti ostvaruju svoja suvjerena prava u socijalističkim republikama, i u socijalističkim autonomnim pokrajinama u skladu sa njihovim ustavnim pravima, a u Socijalističkoj Federativnoj Republici Jugoslaviji  kad je to, u zajedničkom interesu, ovim ustavom utvrđeno.
 

Radni ljudi, narodi i narodnosti odlučuju u federaciji na načelima sporazumijevanja republika i autonomnih pokrajina, solidarnosti i uzajamnosti, ravnopravnog učešća republika i autonomnih pokrajina u organima federacije, u skladu sa ovim ustavom, kao i na načelu odgovornosti republika i autonomnih pokrajina za sopstveni razvoj i za razvoj socijalističke zajednice kao cjeline.

 

I.

Izhajajoč iz pravice vsakega naroda do samoodločbe, ki vključuje tudi pravico do odcepitve, so se narodi Jugoslavije na podlagi svobodno izražene volje v skupnem boju vseh narodov in narodnosti v narodnoosvobodilni vojni in socialistični revoluciji v skladu s svojimi zgodovinskimi težnjami, zavedajoč se, da je nadaljnja krepitev bratstva in enotnosti skupni interes, skupaj z narodnostmi, s katerimi živijo, združili v zvezno republiko svobodnih in enakopravnih narodov in narodnosti in ustvarili socialistično zvezno skupnost delovnih ljudi - Socialistično federativno republiko Jugoslavijo, v kateri v interesu vsakega naroda in vsake narodnosti posebej in vseh skupaj uresničujejo in zagotavljajo:

  socialistične družbene odnose, ki temeljijo na samoupravljanju delovnih ljudi, in varstvo socialističnega samoupravnega sistema;
  nacionalno svobodo in neodvisnost;
  bratstvo in enotnost narodov in narodnosti; enotne interese delavskega razreda in   solidarnosti delavcev in vseh delovnih ljudi;
  svoboščine in možnosti za vsestranski razvoj človekove osebnosti in za zbliževanje ljudi ter narodov in narodnosti, v skladu z njihovimi interesi in težnjami pri ustvarjanju čedalje bogatejše kulture in civilizacije socialistične družbe;

  združevanje in usklajevanje prizadevanj za razvoj materialne osnove socialistične družbe in blaginje ljudi;

  sistem družbenoekonomskih odnosov in enotne temelje političnega sistema, s katerimi se zagotavljajo skupni interesi delavskega razreda in vseh delovnih ljudi ter enakopravnost narodov in narodnosti;
  združevanje lastnih hotenj z naprednimi težnjami človeštva.

Delovni ljudje ter narodi in narodnosti uresničujejo svoje suverene pravice v socialističnih republikah in v socialističnih avtonomnih pokrajinah v skladu z njihovimi ustavnimi pravicami in - kadar to v skupnem interesu določa ta ustava - v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji.
 

Delovni ljudje, narodi in narodnosti odločajo v federaciji po načelih sporazumevanja republik in avtonomnih pokrajin, solidarnosti in vzajemnosti, enakopravne udeležbe republik in avtonomnih pokrajin v organih federacije skladno s to ustavo ter po načelu odgovornosti republik in avtonomnih pokrajin za lasten razvoj in za razvoj socialistične skupnosti kot celote.

 

I.

Die Völker Jugoslawiens haben sich, ausgehend von dem Recht eines jeden Volkes auf Selbstbestimmung einschließlich des Rechtes auf Loslösung, aufgrund des in dem gemeinsamen Kampf aller Völker und Völkerschaften im Volksbefreiungskrieg und in der sozialistischen Revolution frei geäußerten Willens, im Einklang mit ihren historischen Bestrebungen, in dem Bewußtsein, daß die weitere Festigung ihrer Brüderlichkeit und Einheit in ihrem gemeinsamen Interesse liegt, zu einer Bundesrepublik freier und gleichberechtigter Völker und Nationalitäten vereinigt und die sozialistische Föderative Gemeinschaft der Werktätigen - die Sozialistische Föderative Republik Jugoslawien - geschaffen, in der sie im Interesse jedes einzelnen Volkes und aller Völker zusammen folgendes verwirklichen und sichern:

  sozialistische Gesellschaftsbeziehungen, gegründet auf die Selbstverwaltung der Werktätigen und den Schutz des sozialistischen Selbstverwaltungssystems,
  die nationale Freiheit und Unabhängigkeit,
  die Brüderlichkeit und Einheit der Völker und Völkerschaften sowie die Solidarität der Werktätigen;
  die Möglichkeiten und Freiheiten für die allseitige Entfaltung der menschlichen Persönlichkeit und Annäherung der Menschen, Völker und Völkerschaften im Einklang mit ihren Interessen und Bestrebungen durch Schaffung einer immer reicher werdenden Kultur und Zivilisation der sozialistischen Gesellschaft;
  die Vereinigung und übereinstimmende Ausrichtung der Bemühungen auf die Entwicklung der materiellen Grundlage der Gesellschaftsgemeinschaft und die Hebung des Wohlstands der Menschen,
  ein System der gesellschaftlich-ökonomischen Beziehungen und einheitliche Grundlage des politischen Systems zur Sicherung der gemeinsamen Interessen der Arbeiterklasse und aller Werktätigen sowie der Gleichberechtigung der Völker und Völkerschaften,
  die Vereinigung der eigenen Bestrebungen mit dem fortschrittlichen Streben der Menschheit.

Die Werktätigen und die Völker und Völkerschaften verwirklichen ihre souveränen Rechte in den sozialistischen Republiken und den sozialistischen autonomen Gebietskörperschaften im Einklang mit ihren verfassungsmäßigen Rechten sowie in der Sozialistischen Föderativen Republik Jugoslawien, wenn dies im gemeinsamen Interesse durch diese Verfassung bestimmt ist.

Die Werktätigen, die Völker und Völkerschaften entscheiden auf der Bundesebene nach den Grundsätzen der Verständigung zwischen den Republiken und autonomen Gebietskörperschaften, der Solidarität und der Wechselseitigkeit, der gleichberechtigten Beteiligung der Republiken und autonomen Gebietskörperschaften in den Bundesorganen - im Einklang mit dieser Verfassung, sowie nach dem Grundsatz der Verantwortung der Republiken und der autonomen Gebietskörperschaften für ihre eigene Entwicklung und für die Entwicklung der sozialistischen Gemeinschaft als Gesamtheit.

II.

Socijalističko društveno uređenje Socijalističke Federativne Republike Jugoslavije zasniva se na vlasti radničke klase i svih radnih ljudi i na odnosima među ljudima kao slobodnim i ravnopravnim proizvođačima i stvaraocima, čiji rad služi isključivo zadovoljavanju njihovih ličnih i zajedničkih potreba.
 

Osnovu ovih odnosa čini društveno-ekonomski položaj radnog čovjeka koji mu obezbeđuje, radeći sredstvima u društvenoj svojini i odlučujući neposredno i ravnopravno s drugim radnim ljudima u udruženom radu o svim poslovima društvene reprodukcije u uvjetima i odnosima međusobne zavisnosti, odgovornosti i solidarnosti, ostvarivati svoj lični materijalni i moralni interes i pravo koristiti se rezultatima svog tekućeg i minulog rada i tekovinama općeg materijalnog i društvenog napretka, na toj osnovi što potpunije zadovoljavati svoje lične i društvene potrebe i da razvija svoje radne i druge stvaralačke sposobnosti.
 

U skladu s tim, neprikosnovenu osnovu položaja i uloge čovjeka čine

- društvena svojina sredstava za proizvodnju koja isključuje povratak bilo kog sustava eksploatacije čovjeka i koja, ukidanjem otuđenosti radničke klase i radnih ljudi od sredstava za proizvodnju i drugih uvjeta rada, obezbeđuje samoupravljanje radnih ljudi u proizvodnji i raspodjeli proizvoda rada i usmeravanje razvoja društva na samoupravnim osnovama,

- oslobađanje rada kao prevazilaženje povijesni uvjetljenih društveno-ekonomskih nejednakosti i zavisnosti ljudi u radu, koje se obezbeđuje ukidanjem suprotnosti između rada i kapitala i svakog oblika najamnih odnosa, svestranim razvitkom proizvodnih snaga, podizanjem proizvodnosti rada, smanjivanjem radnog vremena, razvijanjem i primenjivanjem nauke i tehnike, obezbeđivanjem sve višeg obrazovanja za sve i podizanjem kulture radnih ljudi,


- pravo na samoupravljanje, na osnovu koga svaki radni čovjek, ravnopravno sa drugim radnim ljudima, odlučuje o svom radu, uvjetima i rezultatima rada, o sopstvenim i zajedničkim interesima i o usmeravanju društvenog razvitka, ostvaruje vlast i upravlja drugim društvenim poslovima,

- pravo radnog čovjeka uživati plodove svog rada i materijalnog napretka društvene zajednice prema načelu „Svatko prema sposobnostima - svakom prema njegovom radu“, uz obavezu da obezbeđuje razvitak materijalne osnove sopstvenog i društvenog rada i da doprinosi zadovoljavanju drugih društvenih potreba,
- ekonomska, socijalna i lična sigurnost čovjeka, solidarnost i uzajamnost svakog prema svima i svih prema svakome, koje su zasnovane na svijesti radnih ljudi da svoje trajne interese mogu ostvarivati samo na tim načelima,

- slobodna inicijativa u razvijanju proizvodnje i drugih društvenih i ličnih djelatnosti u korist čovjeka i društvene zajednice,
- demokratski politički odnosi, koji omogućuju čovjeku ostvarivati svoje interese, pravo samoupravljanja i druga prava, razvijati svoju ličnost neposrednom aktivnošću u društvenom životu, a naročito u organima samoupravljanja društveno-političkim organizacijama, i drugim društvenim organizacijama i udruženjima, koje sam stvara i preko kojih utiče na razvijanje društvene svijesti i na proširivanje uvjeta za svoju aktivnost i za ostvarivanje svojih interesa i prava,


- jednakost prava, dužnosti i odgovornosti ljudi, u skladu sa ustavnošću i zakonitošću.

Društveno-ekonomski i politički sustav proizlazi iz ovakvog položaja čovjeka i služi njemu i njegovoj ulozi u društvu.

Suprotan je društveno-ekonomskom i političkom sustavu, utvrđenom ovim ustavom, svaki oblik upravljanja proizvodnjom i drugim društvenim djelatnostima i svaki oblik raspodjele koji izopačavaju društvene odnose zasnovane na ovakvom položaju čovjeka — u vidu birokratske samovolje, tehnokratske uzurpacije i privilegija zasnovanih na monopolu upravljanja sredstvima za proizvodnju, ili u vidu prisvajanja društvenih sredstava na grupno-svojinskoj osnovi i drugih oblika privatizacije tih sredstava, ili u vidu privatno-sopstveničke ili partikularističke sebičnosti, kao i svaki drugi oblik ograničavanja radničke klase ostvarivati svoju povijesnu ulogu u društveno-ekonomskim i političkim odnosima i organizirati vlast za sebe i za sve radne ljude.
 

II.

Socialistična družbena ureditev Socialistične federativne republike Jugoslavije temelji na oblasti delavskega razreda in vseh delovnih ljudi in na odnosih med ljudmi kot svobodnimi in enakopravnima proizvajalci in ustvarjalci, ki jim delo služi izključno za zadovoljevanje njihovih osebnih in skupnih potreb.
 

Temelj teh odnosov je družbenoekonomski položaj delovnega človeka, ki mu zagotavlja: da s tem; ko dela s sredstvi v družbeni lastnini ter neposredno in enakopravno z drugimi delovnimi ljudmi v združenem delu odloča o vseh zadevah družbene reprodukcije v pogojih in odnosih medsebajne odvisnosti, odgovornosti in solidarnosti, uresničuje svoj osebni materialni in moralni interes in pravico, da uživa rezultate svojega živega in minulega dela in pridobitve splošnega materialnega in družbenega napredka, da na tej podlagi najpopolneje zadovoljuje svoje osebne in družbene potrebe in da razvija svoje delovne in druge ustvarjalne sposobnosti.

 

Skladno s tem so nedotakljiva podlaga človekovega položaja in njegove vloge:

- družbena lastnina produkcijskih sredstev, ki izključuje vrnitev kakršnegakoli sistema izkoriščanja človeka in ki z odpravljanjem odtujenosti delavskega razreda in delovnih ljudi od produkcijskih sredstev in drugih pogojev za delo zagotavlja samoupravljanje delovnih ljudi v proizvodnji in v delitvi proizvoda dela ter usmerjanje razvoja družbe na samoupravnih temeljih;

- osvoboditev dela kot preraščanje zgodovinsko pogojenih družbenoekonomskih neenakosti in odvisnosti ljudi pri delu, ki se zagotavlja z odpravljanjem nasprotja med delom in kapitalom in kakršnihkoli oblik mezdnih odnosov, z vsestranskim razvojem proizvajalnih sil, z večanjem produktivnosti dela, s skrajševanjem delovnega časa, z razvijanjem in uporabo znanosti in tehnike, z zagotavljanjem čedalje višje izobrazbe za vse in z dviganjem kulture delovnih ljudi;


- pravica do samoupravljanja, na podlagi katere vsak delovni človek enakopravno z drugimi delovnimi ljudmi odloča o svojem delu, pogojih za delo in o rezultatih dela, o lastnih in skupnih interesih in o usmerjanju družbenega razvoja, uresničuje oblast in upravlja druge družbene zadeve;

- pravica delovnega človeka, da uživa sadove svojega dela in materialnega napredka družbene skupnosti po načelu: »Vsak po svojih sposobnostih - vsakemu po njegovem delu«, in njegova dolžnost, da zagotavlja razvoj materialne osnove za svoje in družbeno delo in da prispeva k zadovoljevanju drugih družbenih potreb;

- ekonomska, socialna in osebna varnost človeka; solidarnost in vzajemnost vsakogar do vseh in vseh do vsakogar; ki temeljita na zavesti delovnih ljudi, da lahko svoje trajne interese uresničujejo samo po teh načelih;

- svobodna pobuda pri razvijanju proizvodnje in drugih družbenih in osebnih dejavnosti v korist človeku in družbeni skupnosti;
- demokratični politični odnosi, ki omogočajo človeku, da uresničuje svoje interese, pravico do samoupravljanja ter druge pravice, da razvija svojo osebnost z neposredno dejavnostjo v družbenem življenju, zlasti v organih samoupravljanja, v družbenopolitičnih organizacijah in drugih družbenih organizacijah in društvih ki jih sam ustanavlja in po njih vpliva na razvijanje družbene zavesti in na širjenje možnosti za svojo dejavnost in za uresničevanje svojih interesov in pravic;


- enakost pravic, dolžnosti in odgovornosti ljudi v skladu z ustavnostjo in zakonitostjo.
 

Družbenoekonomski in politični sistem izhaja iz takega položaja človeka in je namenjen človeku in njegovi vlogi v družbi.

Nasprotna družbenoekonomskemu in političnemu sistemu, ki ga določa ta ustava, je vsaka oblika upravljanja proizvodnje in drugih družbenih dejavnosti ter vsaka oblika delitve, ki bi - kot birokratska samovolja, tehnokratska uzurpacija in privilegiji, temelječi na monopolnem upravljanju produkcijskih sredstev, ali kot prilaščanje družbenih sredstev na skupinskolastninski podlagi in v drugih oblikah privatizacije teh sredstev ali kot zasebnolastniška ali partikularistična sebičnost - pačila družbene odnose, ki temeljijo na takem človekovem položaju, kakor tudi vsaka druga oblika, ki bi delavski razred omejevala pri uresničevanju njegove zgodovinske vloge v družbenoekonomskih in političnih odnosih ter pri organiziranju oblasti zanj in za vse delovne ljudi.
 

II.

Die sozialistische gesellschaftliche Ordnung der Sozialistischen Föderativen Republik Jugoslawien ist auf die Macht der Arbeiterklasse und aller Werktätigen, sowie auf die Beziehungen zwischen den Menschen als freien und gleichberechtigten Produzenten und Schaffenden, deren Arbeit ausschließlich zur Befriedigung ihrer persönlichen und der gemeinsamen Bedürfnisse dient, gegründet.

Die Grundlage dieser Beziehungen bildet die gesellschaftlich-ökonomische Stellung des Werktätigen die ihm gewährleistet, daß er durch die Arbeit mit Mitten im gesellschaftlichen Eigentum und durch die unmittelbare und gleichberechtigte Entscheidung mit anderen Werktätigen in der assoziierten Arbeit über sämtliche Angelegenheiten der gesellschaftlichen Reproduktion unter den Bedingungen und Verhältnissen wechselseitiger Abhängigkeit, Verantwortung und Solidarität sein persönliches materielles und sittliches Interesse, sowie das Recht verwirklicht, die Ergebnisse einer gegenwärtigen und vorgetanen Arbeit und die Errungenschaften des allgemeinen materiellen und gesellschaftlichen Fortschritts zu nutzen, um auf dieser Grundlage seine persönlichen und gesellschaftlichen Bedürfnisse möglichst vollständig zu befriedigen sowie seine Arbeits- und anderen schöpferischen Fähigkeiten zu entwickeln.

Im Einklang damit stellt folgendes die unantastbare Grundlage der Stellung und die Rolle des Menschen dar:
- das gesellschaftliche Eigentum an Produktionsmitteln, das die Rückkehr zu jeglichem sich auf die Ausbeutung des Menschen stützenden System ausschließt, und das durch die Aufhebung der Entfremdung der Arbeiterklasse und der Werktätigen von den Produktionsmitteln und sonstigen Arbeitsvoraussetzungen die Selbstverwaltung der Werktätigen in der Produktion und bei der Verteilung der Arbeitsergebnisse sowie bei der Lenkung der gesellschaftlichen Entwicklung auf der Grundlage der Selbstverwaltung gewährleistet;
- die Befreiung der Arbeit als Überwindung der historisch bedingten, gesellschaftlich-ökonomischen Ungleichheiten und Abhängigkeiten der Menschen bei der Arbeit, die durch die Beseitigung des Gegensatzes zwischen Arbeit und Kapital sowie jeder Form von Lohnverhältnissen, durch eine umfassende Entwicklung der Produktivkräfte, durch die Steigerung der Arbeitsproduktivität, durch die Verringerung der Arbeitszeit, durch die Entwicklung und Anwendung von Wissenschaft und Technik, durch die Bereitstellung einer zunehmend höheren Bildung für alle und durch das anheben der Kultur der Werktätigen gewährleistet wird;
- das Recht auf Selbstverwaltung, aufgrund dessen jeder Werktätige, gleichberechtigt mit anderen Werktätigen, über seine Arbeit, die Arbeitsbedingungen und die Arbeitsergebnisse, über die eigenen und gemeinsamen Interessen und über die Ausrichtung der gesellschaftlichen Entwicklung entscheidet, die Macht ausübt und über andere gesellschaftliche Angelegenheiten bestimmt;
- das Recht des Werktätigen, die Früchte seiner Arbeit und des materiellen Fortschritts der gesellschaftlichen Gemeinschaft gemäß dem Grundsatz "Jeder nach seinen Fähigkeiten - jedem nach seiner Arbeit" zu genießen, einschließlich der Verpflichtung, die Entwicklung der materiellen Grundlage der eigenen und der gesellschaftlichen Arbeit sicherzustellen und zur Befriedigung der übrigen gesellschaftlichen Bedürfnisse beizutragen;
- die ökonomische, soziale und persönliche Sicherheit des Menschen; die Solidarität und die Wechselseitigkeit eines jeden gegenüber allen und aller gegenüber jedem einzelnen, die im Bewußtsein der Werktätigen begründet sind, daß sie ihre langfristigen Interessen nur nach diesen Grundsätzen verwirklichen können;
- die freie Initiative bei der Entwicklung der Produktion sowie anderer gesellschaftlicher und persönlicher Tätigkeiten zum Nutzen des Menschen und der gesellschaftlichen Gemeinschaft;
- demokratische und politische Verhältnisse, die es dem Menschen ermöglichen, seine Interessen, das Selbstverwaltungsrechte und andere Rechte zu verwirklichen, seine Persönlichkeit durch unmittelbare Aktivität im gesellschaftlichen Leben zu entfalten, insbesondere in den Organen der Selbstverwaltung, in den gesellschaftlich-politischen Organisationen und anderen gesellschaftlichen Organisationen und Vereinigungen, die es selbst gründet, und über die er auf die Entwicklung des gesellschaftlichen Bewußtseins, auf die Erweiterung der Voraussetzungen für seine Aktivität sowie auf die Verwirklichung seiner Interessen und Rechte einwirkt;
- die Gleichheit der Rechte, die Pflichten und der Verantwortung der Menschen, im Einklang mit der Verfassungsmäßigkeit und Gesetzmäßigkeit.

Das gesellschaftlich-ökonomische System und das politische System erwächst aus einer solchen Stellung des Menschen und dient ihm und seiner Rolle in der Gesellschaft.

Gegen das durch diese Verfassung festgelegte gesellschaftlich-ökonomische und politische System verstößt jede Form der Verwaltung der Produktion und anderer gesellschaftliche Tätigkeiten und jede Form der Verteilung, die die auf eine solche Stellung des Menschen sich gründenden gesellschaftlichen Verhältnisse verkehrt - in Form bürokratischer Willkür, technokratischer Usurpation und in Form von Privilegien, die auf dem Monopol der Verwaltung von Produktionsmitteln beruhen oder in Form der Aneignung gesellschaftlicher Mittel aufgrund von Gruppeneigentumsbildung oder in anderen Formen der Privatisierung dieser Mittel, in Form von privateigentumsmäßiger oder partikularistischer Eigennützigkeit und jede andere Form, welche die Arbeiterklasse daran hindert, ihre historische Rolle in der gesellschaftlich-ökonomischen und politischen Beziehungen zu verwirklichen und für sich und für alle Werktätigen die Herrschaft zu organisieren.

III.

Društvena svojina, kao izraz socijalističkih društveno-ekonomskih odnosa među ljudima, osnova je slobodnog udruženog rada i vladajućeg položaja radničke klase u proizvodnji i u društvenoj reprodukciji u cjelini, kao i osnova sopstvenim radom stečene lične svojine koja služi zadovoljavanju potreba i interesa čovjeka.

 

Sredstva za proizvodnju u društvenoj svojini, kao zajednička neotuđiva osnova društvenog rada i društvene reprodukcije, služe isključivo radu u cilju zadovoljavanja ličnih i zajedničkih potreba i interesa radnih ljudi i razvijanju materijalne osnove socijalističkog društva i socijalističkih samoupravnih odnosa.Sredstvima za proizvodnju u društvenoj svojini, uključujući i sredstva za proširenu reprodukciju, neposredno upravljaju udruženi radnici koji rade tim sredstvima, u sopstvenom interesu i u interesu radničke klase i socijalističkog društva. U ostvarivanju ove društvene funkcije udruženi radnici odgovorni su jedni drugima i socijalističkoj zajednici kao cjelini.

 

Društvenom svojinom sredstava za proizvodnju i drugih sredstava rada obezbeđuje se svakom, pod jednakim uvjetima, uključiti se u udruženi rad društvenim sredstvima i, ostvarujući pravo rada društvenim sredstvima na osnovu svog rada sticati dohodak za zadovoljavanje ličnih i zajedničkih potreba.

 

Polazeći od toga da nitko nema pravo svojine na društvena sredstva za proizvodnju, nitko - ni društveno-politička zajednica ni organizacija udruženog rada, ni grupa građana ni pojedinac - ne može ni po kom pravnosvojinskom osnovu prisvajati proizvod društvenog rada, ni upravljati i raspolagati društvenim sredstvima za proizvodnju i rad, niti samovoljno određivati uvjete raspodjele.
 

Rad čovjeka je jedini osnov prisvajanja proizvoda društvenog rada i upravljanja društvenim sredstvima.

O raspodjeli dohotka na dio koji služi proširivanju materijalne osnove društvenog rada i na dio za zadovoljavanje ličnih i zajedničkih potreba radnih ljudi suglasno načelu raspodjele prema radu, odlučuju radni ljudi koji stvaraju taj dohodak, u skladu sa međusobnom odgovornošću i solidarnošću i društveno utvrđenim osnovama i merilima za sticanje i raspodjelu dohotka.

 

Sredstva namenjena obnavljanju i proširivanju materijalne osnove društvenog rada zajednička su osnova održavanja i razvoja društva tj. društvene reprodukcije koju na osnovu samoupravljanja ostvaruju radni ljudi u svim oblicima udruživanja rada i sredstava i u međusobnoj suradnji organizacija udruženog rada.
 

Osnovica svih vidova udruživanja rada i sredstava društvene reprodukcije i samoupravne integracije udruženog rada je osnovna organizacija udruženog rada kao osnovni oblik udruženog rada u kome radnici ostvaruju neotuđivo pravo da, radeći društvenim sredstvima, upravljaju svojim radom i uvjetima rada i odlučuju o rezultatima svoga rada.
 

Ostvarujući rezultate zajedničkog rada kao vrijednost na tržištu u uvjetima socijalističke robne proizvodnje, radnici neposrednim povezivanjem, samoupravnim sporazumijevanjem i društvenim dogovaranjem svojih organizacija udruženog rada i drugih samoupravnih organizacija i zajednica i planiranjem rada i razvoja integriraju društveni rad, unapređuju cjelokupan sustav socijalističkih društveno-ekonomskih odnosa i savlađuju stihijno djelovanje tržišta.

 

Novčani i kreditni sustav sastavni su dio odnosa u društvenoj reprodukciji zasnovanih na samoupravljanju radnika u udruženom radu društvenim sredstvima i cjelokupan dohodak ostvaren u tim odnosima neotuđiv je dio dohotka osnovnih organizacija udruženog rada.
 

Polazeći od međusobne zavisnosti proizvodne, prometne i finansijske oblasti udruženog rada, kao djelova jedinstvenog sustava društvene reprodukcije, radnici u organizacijama udruženog rada uređuju svoje međusobne odnose u društvenoj reprodukciji i surađuju na takvoj osnovi da se radnicima u proizvodnji osigurava odlučivati o rezultatima sopstvenog tekućeg i minulog rada u cjelini tih odnosa.

 

Radni ljudi svoje lične i zajedničke potrebe i interese u oblastima obrazovanja, nauke, kulture, zdravstva i drugih društvenih djelatnosti, kao djelovima jedinstvenog procesa društvenog rada obezbeđuju slobodnom razmjenom i udruživanjem svog rada sa radom radnika u organizacijama udruženog rada u tim oblastima. Slobodnu razmjenu rada ostvaruju radni ljudi neposredno preko organizacija udruženog rada i u okviru ili preko samoupravnih interesnih zajednica.

 

Ovakvim odnosima osigurava se radnicima u tim djelatnostima jednak društveno-ekonomski položaj kao i drugim radnicima u udruženom radu.

Radni ljudi u cilju potpunijeg, racionalnijeg i organizovanog zadovoljavanja svojih ličnih i zajedničkih potreba i interesa u društvenim djelatnostima i u određenim djelatnostima materijalne proizvodnje, zajedno s radnicima u organizacijama udruženog rada tih djelatnosti osnivaju samoupravne interesne zajednice u kojima ostvaruju slobodnu razmjenu rada i neposredno uređuju odnose od zajedničkog interesa. Radnici i radni ljudi osnivaju samoupravne interesne zajednice i radi zadovoljavanja određenih svojih ličnih i zajedničkih potreba i interesa udruživanjem sredstava na načelima uzajamnosti i solidarnosti.

 

Radni ljudi koji samostalno vrše djelatnosti ličnim radom sredstvima u svojini građana imaju na osnovu tog rada u načelu isti društveno-ekonomski položaj i u osnovi ista prava i obaveze kao i radnici u organizacijama udruženog rada.
 

Uživajući ovim ustavom utvrđeno pravo svojine na obradivo zemljište, zemljoradnici imaju pravo i obavezu iskorišćavati to zemljište radi unapređivanja poljoprivredne proizvodnje u sopstvenom interesu i interesu socijalističke zajednice. Socijalistička zajednica pruža podršku zemljoradnicima u podizanju produktivnosti njihovog rada i slobodnom udruživanju u zadruge i druge oblike udruživanja radi unapređivanja uvjeta njihovog rada i života.

U cilju organizovanog uključivanja zemljoradnika u socijalističke samoupravne društveno-ekonomske odnose i unapređivanja poljoprivredne proizvodnje, obezbeđuju se uvjeti za njen razvitak na osnovu društvenih sredstava i društvenog rada, kao i uvjeti za udruživanje zemljoradnika i njihovu suradnju s organizacijama udruženog rada na načelima dobrovoljnosti i ravnopravnosti.

 

Radi ostvarivanja materijalne osnove ravnopravnosti naroda i narodnosti Jugoslavije, radi ujednačavanja materijalnih uvjeta društvenog života i rada radnih ljudi i radi što usklađenijeg razvoja privrede kao cjeline, u Socijalističkoj Federativnoj Republici Jugoslaviji posvećuje se, u općem interesu, posebna pažnja bržem razvitku proizvodnih snaga u privredno nedovoljno razvijenim republikama i autonomnim pokrajinama i u tu svrhu se osiguravaju potrebna sredstva i preduzimaju druge mjere.
 

Radi unapređivanja uvjeta svog života i rada, stvaranja osnova za njihovu stabilnost i što potpunije korišćenje mogućnosti za razvoj proizvodnih snaga društva i za povećanje produktivnosti svog i ukupnog društvenog rada radi razvijanja socijalističkih samoupravnih odnosa na toj osnovi, kao i radi savladavanja stihijnog djelovanja tržišta, radnici u osnovnim i drugim organizacijama udruženog rada i radni ljudi u samoupravnim interesnim zajednicama i drugim samoupravnim organizacijama i zajednicama, kao i u društveno-političkim zajednicama, oslanjajući se na naučna saznanja i na njima zasnovane ocjene razvojnih mogućnosti, planiranjem svog rada i razvoja usklađuju odnose u društvenoj reprodukciji i usmeravaju razvoj društvene proizvodnje i drugih društvenih djelatnosti sa svojim, na samoupravnoj osnovi utvrđenim, zajedničkim interesima i ciljevima.
 

III.

Družbena lastnina kot izraz socialističnih družbenoekonomskih odnosov med ljudmi je osnova svobodnega združenega dela in vladajočega položaja delavskega razreda v proizvodnji in v družbeni reprodukciji v celoti, kot tudi osnova z lastnim delom pridobljene osebne lastnine ki je namenjena za zadovoljevanje človekovih potreb in interesov.
 

Produkcijska sredstva v družbeni lastnini kot skupna neodtujljiva osnova družbenega dela in družbene reprodukcije so namenjena izključno delu za zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb in interesov delovnih ljudi ter razvijanju materialne osnove socialistične družbe in socialističnih samoupravnih odnosov. Produkcijska sredstva v družbeni lastnini, s sredstvi za razširjeno reprodukcijo vred, neposredno upravljajo združeni delavci, ki z njimi delajo, v lastnem interesa in v interesu delavskega razreda ter socialistične družbe. Pri uresničevanju te družbene funkcije so združeni delavci odgovorni drug drugemu in socialistični skupnosti kot celoti.


 

Z družbeno lastnino produkcijskih sredstev in drugih delovnih-sredstev je vsakomur zagotovljeno, da se pod enakimi pogoji vključi v združeno delo z družbenimi sredstvi in da si pri uresničevanju pravice dela z družbenimi sredstvi s svojim delom pridobiva dohodek za zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb.

 

Izhajajoč iz tega, da nihče nima lastninske pravice na družbenih produkcijskih sredstvih, si ne more nihče - ne družbenopolitična skupnost ne organizacija združenega dela ne skupina občanov ne posameznik - na nikakršni lastninskopravni podlagi prilaščati proizvoda družbenega dela, niti ne more upravljati družbenih produkcijskih in delovnih sredstev in ne razpolagati z njimi in tudi samovoljno določati pogojev za delitev.

Človekovo delo je edina podlaga za prilaščanje proizvoda družbenega dela in za upravljanje družbenih sredstev.

O delitvi dohodka na del, ki je namenjen za razširjanje materialne osnove družbenega dela, in na del, ki je namenjen za zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb delovnih ljudi, v skladu z načelom delitve po delu odločajo delovni ljudje, ki ta dohodek ustvarjajo, v skladu z medsebojno odgovornostjo in solidarnostjo ter v skladu z družbeno določenimi osnovami in merili za pridobivanje in delitev dohodka.

 

Sredstva, namenjena za obnavljanje in razširjanje materialne osnove družbenega dela, so skupna osnova za ohranjanje in razvoj družbe - za družbeno reprodukcijo, ki jo na podlagi samoupravljanja uresničujejo delovni ljudje v vseh oblikah združevanja dela in sredstev ter v medsebojnem sodelovanju organizacij združenega dela.
 

Osnova vseh oblik združevanja dela in sredstev družbene reprodukcije ter samoupravne integracije združenega dela je temeljna organizacija združenega dela kot osnovna oblika združenega dela, v kateri uresničujejo delavci neodtujljivo pravico, da pri delu z družbenimi sredstvi odločajo o svojem delu, pogojih za delo in o rezultatih svojega dela.
 

Ko dosegajo rezultate skupnega dela kot vrednost na trgu v pogojih socialistične blagovne proizvodnje, delavci z neposrednimi povezovanjem, s samoupravnim sporazumevanjem in z družbenim dogovarjanjem svojih organizacij združenega dela ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti in s planiranjem dela in razvoja integrirajo družbeno delo, izpopolnjujejo celotni sistem socialističnih družbenoekonomskih odnosov in obvladujejo stihijsko delovanje trga.

 

Denarni in kreditni sistem sta sestavni del odnosov v družbeni reprodukciji ki temeljijo na samoupravljanju delavcev v združenem delu z družbenimi sredstvi; ves dohodek, dosežen v teh odnosih je neodtujljiv del dohodka temeljnih organizacij združenega dela.
 

Zaradi medsebojne odvisnosti proizvodnega; prometnega in finančnega področja združenega dela kot delov enotnega sistema družbene reprodukcije urejajo delavci v organizacijah združenega dela svoje medsebojne odnose v družbeni reprodukciji in sodelujejo tako da je delavcem v proizvodnji zagotovljeno: da odločajo o rezultatih lastnega živega in minulega dela v celoti teh odnosov.

 

Delovni ljudje zagotavljajo zadovoljevanje svojih osebnih in skupnih potreb in interesov na področju izobraževanja, znanosti kulture, zdravstva in drugih družbenih dejavnosti kot delov enotnega procesa družbenega dela tako da svobodno menjavajo in združujejo svoje delo z delom delavcev v organizacijah združenega dela na teh področjih. Svobodno menjavo dela uresničujejo delovni ljudje neposredno, prek organizacij združenega dela in v okviru samoupravnih interesnih skupnosti ali prek njih.

 

S takimi odnosi se delavcem v teh dejavnostih zagotavlja enak,družbenoekonomski položaj; kot ga imajo drugi delavci v združenem delu.

Za popolnejše, smotrnejše in organizirano zadovoljevanje svojih osebnih in skupnih potreb in interesov v družbenih dejavnostih in v določenih dejavnostih materialne proizvodnje ustanavljajo delovni ljudje skupaj z delavci v organizacijah združenega dela teh dejavnosti- samoupravne interesne skupnosti, V katerih svobodno menjavajo delo in neposredno urejajo odnose skupnega pomena. Delavci in delovni ljudje ustanavljajo samoupravne interesne skupnosti tudi za zadovoljevanje določenih svojih osebnih in skupnih potreb in interesov z združevanjem sredstev po načelih vzajemnosti in solidarnosti.

 

Delovni ljudje, ki samostojna opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi, ki so lastnina občanov, imajo na podlagi svojega dela v načelu enak družbenoekonomski položaj in v osnovi enake pravice in obveznosti kot delavci v organizacijah združenega dela.

Kmetje, ki uživajo s to ustavo določeno lastninsko pravico na obdelovalnem zemljišču, imajo pravico in dolžnost izkoriščati to zemljišče za pospeševanje kmetijske proizvodnje v lastnem interesu in v interesu socialistične skupnosti. Sodalistična skupnost podpira kmete pri večanju produktivnosti njihovega dela -in pri svobodnem združevanju v zadruge in druge oblike združevanja zaradi zboljševanja njihovih delovnih pogojev in življenjskih razmer.

Za organizirano vključevanje kmetov v socialistične samoupravne družbenoekonomske odnose in za pospeševanje kmetijske proizvodnje se zagotavljajo pogoji za njen razvoj na podlagi dražbenih sredstev in družbenega dela; pa tudi pogoji za združevanje kmetov in za njihovo sodelovanje z organizacijami združenega dela po načelih prostovoljnosti in enakopravnosti.

 

Da bi se ustvarjala materialna osnova za enakopravnost narodov in narodnosti Jugoslavije; izenačevali materialni pogoji za družbeno življenje in dela delovnih ljudi in kar najbolj skladno razvijalo gospodarstvo kot celota, se v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji v splošnem interesu posveča posebna pozornost hitrejšem razvoju proizvajalnih sil v gospodarsko manj razvitih republikah in avtonomnih pokrajinah ter v ta namen zagotavljajo potrebna sredstva in sprejemajo drugi ukrepi.

 

Da bi zboljševali svoje delovne pogoje in življenjske razmere, ustvarjali podlago za njihovo stabilnost in kar najpopolneje izrabljali možnosti za razvoj proizvajalnih sil družbe in za povečanje produktivnosti svojega in celotnega družbenega dela, da bi na tej podlagi razvijali socialistične samoupravne odnose ter obvladovali stihijsko delovanje trga, delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter delovni ljudje v samoupravnih interesnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih kot tudi v družbenopolitičnih skupnostih na podlagi znanstvenih spoznanj in nanje oprtih ocen razvojnih možnosti, usklajujejo s planiranjem svojega dela in razvoja odnose v družbeni reprodukciji in usmerjajo razvoj družbene proizvodnje in drugih družbenih dejavnosti s svojimi, na samoupravni osnovi določenimi skupnimi interesi in cilji.

 

III.

Das gesellschaftliche Eigentum bildet als Ausdruck der sozialistischen gesellschaftlich-ökonomischen Beziehungen zwischen den Menschen die Grundlage der freien assoziierten Arbeit und der herrschenden Stellung der Arbeiterklasse in der Produktion und in der gesellschaftlichen Reproduktion insgesamt, sowie die Grundlage des durch eigene Arbeit erworbenen persönlichen Eigentums, das zur Befriedigung der Bedürfnisse und der Interessen des Menschen dient.

Die Produktionsmittel im gesellschaftlichen Eigentum dienen als gemeinsame unveräußerliche Grundlage der gesellschaftlichen Arbeit und der gesellschaftlichen Reproduktion ausschließlich der Arbeit mit dem Ziel der Befriedigung der persönlichen und gemeinsamen Bedürfnisse und Interessen der arbeitenden Menschen sowie der Entwicklung der materiellen Grundlage der sozialistischen Gesellschaft und der sozialistischen Selbstverwaltungsbeziehungen. Die Produktionsmittel im gesellschaftliche Eigentum, die Mittel für die erweiterte Reproduktion eingeschlossen, werden unmittelbar von den vereinigten Arbeitern, die mit diesen Mitteln arbeiten, im eigenen Interesse und im Interesse der Arbeiterklasse und der sozialistischen Gesellschaft verwaltet. Bei der Ausübung dieser gesellschaftlichen Funktion sind die vereinigten Arbeiter einander gegenseitig und vor der sozialistischen Gesellschaft als Gesamtheit verantwortlich.

Das gesellschaftliche Eigentum an den Produktions- und sonstigen Arbeitsmitteln gewährleistet jedem, sich unter den gleichen Bedingungen in die assoziierte Arbeit mit gesellschaftlichen Mitteln einzugliedern und in Verwirklichung des Rechtes, mit gesellschaftlichen Mitteln einzugliedern und in Verwirklichung des Rechtes, mit den gesellschaftlichen Mitteln zu arbeiten, aufgrund seiner Arbeit ein Einkommen zur Befriedigung seiner persönlichen und der gemeinsamen Bedürfnisse zu erwerben.

Davon ausgehend, daß niemand ein Eigentumsrecht an den gesellschaftlichen Produktionsmitteln hat, kann niemand - weder eine gesellschaftlich-politische Gemeinschaft, noch eine Organisation der assoziierten Arbeit, noch ein Gruppe von Bürgern, noch ein einzelner - sich auf irgendeiner eigentumsrechtlichen Grundlage das Produkt der gesellschaftlichen Arbeit aneignen, gesellschaftliche Produktions- und Arbeitsmittel verwalten und darüber verfügen oder eigenmächtig die Verteilungsbedingungen bestimmen.

Die Arbeit des Menschen ist die einzige Grundlage für die Aneignung des Produktes der gesellschaftlichen Arbeit und für die Verwaltung der gesellschaftlichen Mittel.

Über die Verteilung des Einkommensanteils, der der Erweiterung der materiellen Grundlage der gesellschaftlichen Arbeit dient, sowie des Teils für die Befriedigung der persönlichen und gemeinsamen Bedürfnisse der arbeitenden Menschen im Einklang mit dem Grundsatz der Verteilung nach der Arbeit, entscheiden die Werktätigen, die dieses Einkommen schaffen, und zwar im Einklang mit der wechselseitigen Verantwortung und Solidarität sowie mit den gesellschaftlichen festgesetzten Grundlagen und Maßstäben für den Erwerb und die Verteilung des Einkommens.

Die zur Erneuerung und Erweiterung der materiellen Grundlage der gesellschaftlichen Arbeit bestimmten Mittel bilden die gemeinsame Grundlage zur Erhaltung und Entwicklung der Gesellschaft, d. h. der gesellschaftlichen Reproduktion, welche die Werktätigen auf der Grundlage der Selbstverwaltung in allen Formen der Vereinigung der Arbeit und der Mittel und in wechselseitiger Zusammenarbeit der Organisationen der assoziierten Arbeit schaffen.

Die Grundform für alle Formen der Vereinigung der Arbeit und der Mittel der gesellschaftlichen Reproduktion sowie der Integration der assoziierten Arbeit nach Selbstverwaltungsgrundsätzen ist die Grundorganisation der assoziierten Arbeit als grundlegende Form der assoziierten Arbeit, in der die Arbeit das unveräußerliche Recht ausüben, bei der Arbeit mit den gesellschaftlichen Mitteln ihre Arbeit und die Arbeitsbedingungen zu verwalten und über die Ergebnisse ihrer Arbeit zu entscheiden.

Bei der Realisierung der Ergebnisse der gemeinsamen Arbeit unter den Bedingungen der sozialistischen Warenproduktion als Wert am Markt, integrieren die Arbeiter die gesellschaftliche Arbeit durch unmittelbare Verbindung, durch den Abschluß von Selbstverwaltungsabkommen und gesellschaftlichen Vereinbarungen ihrer Organisationen der assoziierten Arbeit sowie anderer Selbstverwaltungsorganisationen und -gemeinschaften sowie durch die Planung der Arbeit und der Entwicklung, fördern das gesamte System sozialistischer gesellschaftlich-ökonomischer Beziehungen und überwinden das elementare Wirken des Marktes.

Das Währungs- und Kreditsystem schellt einen integralen Bestandteil der Beziehungen in der gesellschaftlichen Reproduktion, die auf der Selbstverwaltung der Arbeit in der assoziierten Arbeit mit gesellschaftlichen Mitteln beruhen, dar, und das Gesamteinkommen, das in diesen Beziehungen erzielt wird, stellt einen unveräußerlichen Teil des Einkommens der Grundorganisationen der assoziierten Arbeit dar.

Ausgehend von der wechselseitigen Abhängigkeit des Produktions-, des Handels- und des Finanzsektors der assoziierten Arbeit, die die Teil eines einheitlichen Systems der gesellschaftlichen Reproduktion bilden, regeln die Arbeiter in den Organisationen der assoziierten Arbeit ihre wechselseitigen Beziehungen in der gesellschaftlichen Reproduktion und arbeiten auf einer solchen Grundlage zusammen, daß den Arbeitern in der Produktion gewährleistet wird, über die Ergebnisse ihrer gegenwärtigen und vorgetanen Arbeit in der Gesamtheit dieser Beziehungen zu entscheiden.

Die Werktätigen stellen die Befriedigung ihrer persönlichen und gemeinsamen Bedürfnisse und Interessen in den Bereichen des Bildungswesens, der Wissenschaft, der Kultur, des Gesundheitswesens und anderer gesellschaftlicher Tätigkeiten als Teile eines einheitlichen Prozesses der gesellschaftlichen Arbeit sicher, durch den freien Austausch und die Vereinigung ihrer Arbeit mit der Arbeit der Arbeiter in Organisationen der assoziierten Arbeit in diesen Bereichen. Den freien Austausch der Arbeit vollzieh die Werktätigen unmittelbar, über Organisationen der assoziierten Arbeit und im Rahmen von oder über sich selbstverwaltende Interessengemeinschaften.

Durch solche Beziehungen wird den Arbeitern in diesen Bereichen die gleichen gesellschaftlich-ökonomische Stellung wie den übrigen Arbeitern in der assoziierten Arbeit gewährleistet.

Die Werktätigen gründen zum Zweck einer möglichst vollständigen, rationellen und organisierten Befriedigung ihrer persönlichen und gemeinsamen Bedürfnisse und Interessen in den gesellschaftlichen Tätigkeitsbereichen und in bestimmten Bereichen der materiellen Produktion, zusammen mit den Arbeitern in den Organisationen der assoziierten Arbeit dieser Tätigkeitsbereiche, sich selbstverwaltende Interessengemeinschaften, in denen sie den freien Austausch der Arbeit vollziehen und die Beziehungen von gemeinsamem Interesse unmittelbar regeln. die Arbeiter und Werktätigen gründen sich selbstverwaltende Interessengemeinschaften auch zur Befriedigung bestimmter eigener persönlicher und gemeinsamer Bedürfnisse und Interessen durch die Vereinigung von Mitteln nach den Grundsätzen der Wechselseitigkeit und der Solidarität.

Die Werktätigen, die Tätigkeiten selbständig, durch persönliche Arbeit, mit Mitteln im Eigentum von Bürgern ausüben, haben aufgrund ihrer Arbeit im Prinzip die gleiche gesellschaftlich-ökonomische Stellung und im Grunde die gleichen Rechte und Pflichten wie die Arbeiter in den Organisationen der assoziierten Arbeit.

Bauern, die ein durch diese Verfassung bestimmtes Eigentumsrecht an bestellbarem Boden genießen, haben das Recht und die Pflicht, diesen Boden zur Förderung der landwirtschaftlichen Produktion im eigenen Interesse und im Interesse der sozialistischen Gemeinschaft zu nutzen. Die sozialistische Gemeinschaft unterstützt die Anstrengungen der Bauern zur Hebung ihrer Arbeitsproduktivität und die freie Vereinigung in Genossenschaften und andere Formen des Zusammenschlusses, um ihre Arbeits- und Lebensbedingungen zu verbessern.

Zum Zweck einer organisierten Eingliederung der Bauern in die sozialistischen, auf Selbstverwaltung beruhenden, gesellschaftlich-ökonomischen Beziehungen sowie zur Förderung der landwirtschaftlichen Produktion werden die Voraussetzungen für deren Entwicklung auf der Grundlage der gesellschaftlichen Mittel und der gesellschaftlichen Arbeit gewährleistet; desgleichen die Voraussetzungen für die Vereinigung der Bauern und ihre Zusammenarbeit mit Organisationen der assoziierten Arbeit nach den Grundsätzen der Freiwilligkeit und Gleichberechtigung.

Zur Schaffung der materiellen Grundlage der Gleichberechtigung der Völker und Völkerschaften Jugoslawiens, zur Vereinheitlichung der materiellen Bedingungen des gesellschaftlichen Lebens und der Arbeit der Werktätigen sowie zum Zweck einer möglichst koordinierten Entwicklung der Wirtschaft in der Sozialistischen Föderativen Republik Jugoslaiwen insgesamt, wird im allgemeinen Interesse der beschleunigten Entwicklung der Produktivkräfte in den wirtschaftlich unterentwickelten Republiken und autonomen Gebietskörperschaften besondere Aufmerksamkeit gewidmet. Zu diesem Zweck werden die erforderlichen Mittel bereitgestellt und weitere Maßnahmen ergriffen.

Zur Verbesserung ihrer Arbeits- und Lebensbedingungen, zur Schaffung der Grundlage für ihre Stabilität, aus Gründen einer möglichst vollständigen Nutzung der Entwicklungsmöglichkeiten der Produktivkräfte der Gesellschaft und zur Hebung der Produktivität ihrer und der gesamten gesellschaftlichen Arbeit, zur Entwicklung sozialistischer Selbstverwaltungsbeziehungen auf dieser Grundlage sowie zur Überwindung des elementaren Wirkens des Marktes koordinieren die Arbeiter in den Grundorganisationen und anderen Organisationen der assoziierten Arbeit und der Werktätigen in den sich selbstverwaltenden Interessengemeinschaften und in anderen Selbstverwaltungsorganisationen und -gemeinschaften sowie in den gesellschaftlich-politischen Gemeinscahften, gestützt auf wissenschaftliche Erkenntnisse und die auf diesen beruhenden Einschätzungen der Entwicklungsmöglichkeiten, durch die Planung ihrer Arbeit und der Entwicklung, die Beziehungen in der gesellschaftlichen Reproduktion und richten die Entwicklung der gesellschaftlichen Produktion und anderer gesellschaftlicher Tätigkeiten und ihren auf der Grundlage der Selbstverwaltung festgesetzten gemeinsamen Interessen und Zielen aus.

IV.

U Socijalističkoj Federativnoj Republici Jugoslaviji sva vlast pripada radničkoj klasi u savezu sa svim radnim ljudima grada i sela.

U cilju izgradnje društva kao slobodne zajednice proizvođača, radnička klasa i svi radni ljudi razvijaju socijalističku samoupravnu demokratiju kao poseban oblik diktature proletarijata:

- i to obezbeđuju revolucionarnim ukidanjem i ustavnom zabranom svakog oblika društveno-ekonomskih i političkih odnosa i organizacija, zasnovanih na klasnoj eksploataciji i svojinskom monopolu, i svakog političkog djelovanja usmjerenog na uspostavljanje takvih odnosa,
- ostvarivanjem samoupravljanja u organizacijama udruženog rada, mjesnim zajednicama, samoupravnim interesnim zajednicama i drugim samoupravnim organizacijama i zajednicama kao i u društveno-političkim zajednicama i društvu uopće, i međusobnim povezivanjem i suradnjom tih organizacija i zajednica,

- slobodnim i ravnopravnim samoupravnim uređivanjem međusobnih odnosa i usklađivanjem zajedničkih i općih interesa radnih ljudi i njihovih samoupravnih organizacija i zajednica samoupravnim sporazumijevanjem i društvenim dogovaranjem,
- odlučivanjem radnih ljudi u ostvarivanju vlasti i upravljanju drugim društvenim poslovima u osnovnim organizacijama udruženog rada i drugim osnovnim samoupravnim organizacijama i zajednicama putem delegacija i delegata u organima upravljanja samoupravnih organizacija i zajednica, kao i putem delegacija i delegata u skupštinama društveno-političkih zajednica i drugim organima samoupravljanja,
- obavještavanjem radnih ljudi o svim pitanjima od značaja za ostvarivanje njihovog društveno-ekonomskog položaja i za što potpunije i kvalifikovanije odlučivanje u vršenju funkcija vlasti i upravljanja drugim društvenim poslovima,

- javnošću rada svih organa vlasti i samoupravljanja i nosilaca samoupravnih, javnih i drugih društvenih funkcija,
- ličnom odgovornošću nosilaca samoupravnih, javnih i drugih društvenih funkcija, odgovornošću organa vlasti i samoupravljanja, smjenjivošću nosilaca samoupravnih javnih i drugih društvenih funkcija i ograničavanjem njihovog ponovnog izbora i postavljanja na određene funkcije,

- ostvarivanjem kontrole radnika i drugih radnih ljudi i društvene kontrole uopće nad radom nosilaca samoupravnih javnih i drugih društvenih funkcija u samoupravnim organizacijama i zajednicama i u društveno-političkim zajednicama,

- ostvarivanjem i zaštitom ustavnosti i zakonitosti,
- društveno-političkom djelatnošću socijalističkih snaga organizovanih u društveno-političke organizacije,
- slobodnim i svestranim aktivnostima ljudi. Samoupravljanje radnih ljudi u osnovnim organizacijama udruženog rada, mjesnim zajednicama, samoupravnim interesnim zajednicama i drugim osnovnim samoupravnim organizacijama i zajednicama osnova je jedinstvenog sustava samoupravljanja i vlasti radničke klase i svih radnih ljudi.
 

Radi obezbeđivanja uvjeta svoga života i rada i društvenog razvoja i stvaranja socijalističke zajednice, radni ljudi u općini, kao samoupravnoj i osnovnoj društveno-političkoj zajednici, i u drugim društveno-političkim zajednicama, povezivanjem svojih organizacija udruženog rada i drugih samoupravnih organizacija i zajednica, djelovanjem društveno-političkih organizacija, samoupravnim sporazumijevanjem, društvenim dogovaranjem i funkcioniranjem skupština kao zajedničkih organa svih ljudi i njihovih organizacija i zajednica, ostvaruju svoje zajedničke interese, vrše vlast i upravljaju drugim društvenim poslovima.

 

Ustavom utvrđene funkcije vlasti i upravljanja drugim društvenim poslovima u društveno-političkim zajednicama vrše skupštine društveno-političkih zajednica, kao izabrane i smjenjive delegacije radnih ljudi u samoupravnim organizacijama i zajednicama i društveno-političkim organizacijama i drugi skupštinama odgovorni organi.

Radi što potpunijeg učešća radnih ljudi i svih organizovanih socijalističkih snaga u ostvarivanju vlasti i upravljanju drugim društvenim poslovima i radi usklađivanja njihovih zajedničkih i općih društvenih interesa, organi društveno-političkih zajednica razmatraju inicijative, mišljenja i prijedloge društveno-političkih organizacija, zauzimaju stavove o njima i surađuju sa društveno-političkim organizacijama.
 

Radnička klasa i svi radni ljudi i putem državne vlasti općeobaveznim normama osiguraju socijalističke društvene odnose, razvoj društva i upravljanje društvenim poslovima na samoupravnim osnovama, štite slobode i prava čovjeka i građanina, socijalističke samoupravne odnose i samoupravna prava radnih ljudi, rješavaju društvene sukobe i štite ustavom utvrđeni poredak.

 

Samoupravni položaj i prava radnog čovjeka u osnovnim i drugim organizacijama udruženog rada, mjesnim zajednicama, samoupravnim interesnim zajednicama i u drugim samoupravnim organizacijama i zajednicama, samoupravni položaj radnih ljudi u općini, slobodno samoupravno udruživanje, aktivnost i stvaralaštvo radnih ljudi, ravnopravnost naroda i narodnosti i slobode, prava i dužnosti čovjeka i građanina, utvrđeni ovim ustavom, osnova su, granica i pravac ostvarivanja prava i dužnosti društveno-političkih zajednica u vršenju funkcije vlasti.


 

Društvena samozaštita, kao funkcija samoupravnog društva, ostvaruje se aktivnostima radnih ljudi, građana, organizacija udruženog rada i drugih samoupravnih organizacija i zajednica, društveno-političkih i drugih organizacija i društveno-političkih zajednica, radi zaštite ustavnog uređenja samoupravnih prava radnih ljudi i drugih prava i sloboda čovjeka i građanina, radi zaštite društvene imovine, osiguravanja lične i imovinske sigurnosti radnih ljudi i građana i radi slobodnog društvenog razvoja.
 

Radi ostvarivanja i usklađivanja svojih interesa i samoupravnih prava u skladu sa općim interesima socijalističkog društva, kao i radi vršenja određenih društvenih poslova i razvijanja raznovrsnih aktivnosti, radni ljudi i građani slobodno se udružuju u društveno-političke i druge društvene organizacije i udruženja građana, kao sastavni dio socijalističkog samoupravnog sustava.
 

Društveno-političke organizacije, kao oblik slobodnog političkog organizovanja radnih ljudi na klasnim socijalističkim osnovama, aktivan su činilac razvoja i zaštite socijalističkog samoupravnog društva.

IV.

V Socialistični federativni republiki Jugoslaviji pripada vsa oblast delavskemu razredu skupaj z vsemi delovnimi ljudmi mesta in vasi.

Za zgraditev družbe kot svobodne skupnosti proizvajalcev razvijajo delavski razred in vsi delovni ljudje socialistično samoupravno demokracijo kot posebno obliko diktature proletariata, in to zagotavljajo:

- z revolucionarnim odpravljanjem in z ustavno prepovedjo sleherne oblike družbenoekonomskih in političnih odnosov in organizacij, ki bi temeljili na razrednem izkoriščanju in lastninskem monopolu, in vsakršnega političnega delovanja za vzpostavitev takih odnosov;
- z uresničevanjem samoupravljanja v organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih kot tudi v družbenopolitičnih skupnostih in v družbi nasploh ter z medsebojnim povezovanjem in sodelovanjem teh organizacij in skupnosti;

- s svobodnim in enakopravnim samoupravnim urejanjem medsebojnih odnosov ter z usklajevanjem skupnih in splošnih interesov delovnih ljudi in njihovih samoupravnih organizacij in skupnosti s samoupravnim sporazumevanjem in z družbenim dogovarjanjem;
- z odločanjem delovnih ljudi pri uresničevanju oblasti in pri upravljanju drugih družbenih zadev v temeljnih organizacijah združenega dela in v drugih temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih, po delegacijah in delegatih v organih upravljanja samoupravnih organizacij in skupnosti, kot tudi po delegacijah in delegatih v organih upravljanja samoupravnih organizacij in skupnosti, kot tudi po delegacijah v skupščinah družbenopolitičnih skupnosti in v drugih organih samoupravljanja;
- z obveščanjem delovnih ljudi o vseh vprašanjih ki so pomembna za njihov družbenoekonomski položaj in za kar najbolj popolno in kvalificirano odločanje pri izvrševanju funkcij oblasti in upravljanja drugih družbenih zadev;

- z javnostjo dela vseh organov oblasti in samoupravljanja ter nosilcev samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij;
- z osebno odgovornostjo nosilcev samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij, z odgovornostjo organov oblasti in samoupravljanja, z zamenljivostjo nosilcev samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij ter z omejevanjem njihove ponovne izvolitve in imenovanja za določene funkcije;

- s kontrolo delavcev in drugih delovnih ljudi in sploh z družbenim nadzorstvom nad delom nosilcev samoupravnih javnih in drugih družbenih funkcij v samoupravnih organizacijah in skupnostih ter v družbenopolitičnih skupnostih;

- z uresničevanjem in varstvom ustavnosti in zakonitosti;
- z družbenopolitično dejavnostjo socialističnih sil, organiziranih v družbenopolitične organizacije;
- s svobodnimi in vsestranskimi dejavnostmi ljudi. Samoupravljanje delovnih ljudi v temeljnih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih ha v drugih temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih je osnova enotnega sistema samoupravljanja in oblasti delavskega razreda in vseh delovnih ljudi.

 

Da bi si zagotovili pogoje za življenje in delo ter družben razvoj in da bi ustvarili socialistično skupnost, uresničujejo delovni ljudje skupne interese, izvršujejo oblast in upravljajo druge družbene zadeve v občini kot samoupravni in temeljni družbenopolitični skupnosti in v drugih družbenopolitičnih skupnostih s povezovanjem svojih organizacij združenega dela tez drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, z delovanjem družbenopolitičnih organizacij, s samoupravnim sporazumevanjem, z družbenim dogovarjanjem in delovanjem skupščin kot skupnih organov vseh ljudi, njihovih organizacij in skupnosti.


 

Z ustavo določene funkcije oblasti in upravljanja drugih družbenih zadev izvršujejo v družbenopolitičnih skupnostih skupščine družbenopolitičnih skupnosti kot izvoljene in zamenljive delegacije delovnih ljudi v samoupravnih organizacijah in skupnost h ter družbenopolitičnih organizacijah in drugi skupščinam odgovorni organi.
 

Da bi bili delovni ljudje in vse organizirane socialistične sile kar najbolj udeleženi pri uresničevanju oblasti in pri upravljanju drugih družbenih zadev in da bi se usklajevali njihovi skupni in splošni družbeni interesi, obravnavajo organi družbenopolitičnih skupnosti pobude, mnenja in predloge družbenopolitičnih organizacij, zavzemajo do njih stališča in sodelujejo z družbenopolitičnimi organizacijami.

 

Delavski razred in vsi delovni ljudje zagotavljajo tudi po državni oblasti s splošno obveznimi normami socialistične družbene odnose, razvoj družbe in upravljanje družbenih zadev na samoupravnih temeljih; varujejo svoboščine in pravice človeka in občana, socialistične samoupravne odnose in samoupravne pravice delovnih ljudi, rešujejo družbene konflikte in varujejo z ustavo določeni red.

 

Samoupravni položaj in pravice delovnega človeka v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, samoupravni položaj delovnih ljudi v občini, svobodno samoupravno združevanje, dejavnost, in ustvarjalnost delovnih ljudi, enakopravnost narodov in narodnosti ter svoboščine, pravice in dolžnosti človeka in občana, določene s to ustavo, so temelj, meja in smer uresničevanja pravic in dolžnosti družbenopolitičnih skupnosti pri izvrševanju funkcije oblasti:


 

Delovni ljudje, občani, organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti, družbenopolitične in druge organizacije ter družbenopolitične skupnosti s svojimi dejavnostmi uresničujejo družbeno samozaščito kot funkcijo samoupravne družbe zato: da varujejo ustavno ureditev, samoupravne Pravice delovnih ljudi ter druge pravice in svoboščine človeka in občana, varujejo družbeno premoženje in zagotavljajo osebno in premoženjska varnost delovnih ljudi in občanov ter svoboden družbeni razvoj.
 

Za uresničevanje in usklajevanje svojih interesov in samoupravnih pravic v skladu s splošnimi interesi socialistične družbe ter za opravljanje določenih družbenih zadev in za razvijanje raznovrstnih dejavnosti se delovni ljudje in občani svobodno združujejo v družbenopolitične in druge družbene organizacije in društva kot sestavni del socialističnega samoupravnega sistema.
 

Družbenopolitične organizacije so kot oblika svobodnega političnega organiziranja delovnih ljudi na razrednih socialističnih temeljih dejavnik razvoja in varstva socialistične samoupravne družbe.

IV.

In der Sozialistischen Föderativen Republik Jugoslawien steht alle Macht der Arbeiterklasse im Bündnis mit allen Werktätigen in Stadt und Land zu.

Zum Zweck des Ausbaus der Gesellschaft als einer freien Gemeinschaft von Produzenten entwickeln die Arbeiterklasse und alle Werktätigen die sozialistische auf Selbstverwaltung beruhende Demokratie als besondere Form der Diktatur des Proletariats, und gewährleisten dieses:
durch revolutionäre Abschaffung und verfassungsmäßiges Verbot jeglicher Form von gesellschaftlich-ökonomischen und politischen Beziehungen und Organisationen, die auf Klassenausbeutung und Eigentumsmonopol gegründet sind, sowie jeglicher auf die Herstellung solcher Verhältnisse ausgerichteten politischen Tätigkeit;
- durch Verwirklichung der Selbstverwaltung in den Organisationen der assoziierten Arbeit, den örtlichen Gemeinschaften, den sich selbstverwaltenden Interessengemeinschaften und anderen Selbstverwaltungsorganisationen und -gemeinschaften sowie in den gesellschaftlich-politischen Gemeinschaften und in der Gesellschaft überhaupt: ferner durch wechselseitige Verbindung und Zusammenarbeit dieser Organisationen und Gemeinschaften;
- durch freie, gleichberechtigte, nach Selbstverwaltungsgrundsätzen getroffene Regelung der wechselseitigen Beziehungen und durch die Koordination der gemeinsamen und allgemeinen Interessen der Werktätigen und ihrer Selbstverwaltungsorganisationen und -gemeinschaften über den Abschluß von Selbstverwaltungsabkommen und gesellschaftlichen Vereinbarungen;
- durch die Entscheidung der Werktätigen bei der Ausübung er Macht und der Verwaltung der übrigen gesellschaftlichen Angelegenheiten in den Grundorganisationen der assoziierten Arbeit und anderen Selbstverwaltungsgrundorganisationen und -gemeinschaften, über die Delegationen und Delegierten in den Verwaltungsorganen der Selbstverwaltungsorganisationen und -gemeinschaften, sowie über die Delegationen und Delegierten in den Versammlungen der gesellschaftlich-politischen Gemeinschaften und anderen Selbstverwaltungsorganen;
- durch die Information der Werktätigen über alle Fragen, die für die Realisierung ihrer gesellschaftlich-ökonomischen Stellung und für eine möglichst vollständige und qualifizierte Beschlußfassung bei der Ausübung der Funktionen der Macht und der Verwaltung der übrigen gesellschaftlichen Angelegenheiten von Bedeutung sind;
- durch die Öffentlichkeit der Arbeit aller Organe der Macht und der Selbstverwaltung sowie der Träger von Selbstverwaltungs-, öffentlichen und anderen gesellschaftlichen Funktionen;
- durch die persönliche Verantwortung der Träger von Selbstverwaltungs-, öffentlichen und anderen gesellschaftlichen Funktionen, durch die Verantwortung der Organe der Macht und der Selbstverwaltung, durch die Absetzbarkeit der Träger von Selbstverwaltungs-, öffentlichen und anderen gesellschaftlichen Funktionen sowie durch die Begrenzung ihrer Wiederwahl und Ernennung für bestimmte Funktionen;
- durch Ausübung der Kontrolle der Arbeiter und anderen Werktätigen und der gesellschaftlichen Kontrolle über die Arbeit der Träger von Selbstverwaltungs-, öffentlichen und anderen gesellschaftlichen Funktionen in den Selbstverwaltungsorganisationen und -gemeinschaften und in den gesellschaftlich-politischen Gemeinschaften überhaupt;
- durch die Verwirklichung und den Schutz der Verfassungsmäßigkeit und Gesetzmäßigkeit;
- durch die gesellschaftlich-politische Tätigkeit der in den gesellschaftlich-politischen Organisationen organisierten sozialistischen Kräfte;
- durch die freien und allseitigen Aktivitäten der Menschen. Die Selbstverwaltung der Werktätigen in den Grundorganisationen der assoziierten Arbeit, den örtlichen Gemeinschaften, den sich selbstverwaltenden Interessengemeinschaften und anderen Selbstverwaltungsgrundorganisationen und -gemeinschaften bildet die Grundlage des einheimischen Systems der Selbstverwaltung und der Macht der Arbeiterklasse und aller Werktätigen.

Zur Sicherstellung der Voraussetzungen ihres Lebens, ihrer Arbeit und der gesellschaftlichen Entwicklung sowie zur Schaffung einer sozialistischen Gemeinschaft verwirklichen die Werktätigen ihre gemeinsamen Interessen, üben die Macht aus und verwalten die übrigen gesellschaftlichen Angelegenheiten: in der Gemeinde als sich selbstverwaltender und grundlegender, gesellschaftlich-politischer Gemeinschaft und in anderen gesellschaftlich-politischen Gemeinschaften, durch Verbindung ihrer Organisationen der assoziierten Arbeit und anderer Selbstverwaltungsorganisationen und -gemeinschaften, durch das Wirken der gesellschaftlich-politischen Organisationen, durch den Abschluß von Selbstverwaltungsabkommen und gesellschaftlichen Vereinbarungen sowie durch das Wirken der Versammlungen als gemeinsamen Organen aller Menschen, ihrer Organisationen und Gemeinschaften.

Die durch die Verfassung bestimmten Funktionen der Macht und der Verwaltung der übrigen gesellschaftlichen Angelegenheiten in den gesellschaftlich-politischen Gemeinschaften als gewählte und ablösbare Delegationen der Werktätigen in den Selbstverwaltungsorganisationen und -gemeinschaften und in den gesellschaftlich-politischen Organisationen sowie andere, den Versammlungen verantwortliche Organe wahr.

Zum Zweck einer möglichst umfassenden Mitwirkung der Werktätigen und aller organisierten sozialistischen Kräfte an der Ausübung der Macht und der Verwaltung der übrigen gesellschaftlichen Angelegenheiten und zum Zweck der Koordination ihrer gemeinsamen und der allgemeinen gesellschaftlichen Interessen erörtern die Organe der gesellschaftlich-politischen Gemeinschaften die Initiativen, Stellungnahmen und Vorschläge der gesellschaftlich-politischen Organisationen, nehmen zu ihnen Stellung und arbeiten mit den gesellschaftlich-politischen Organisationen zusammen.

Die Arbeiterklasse und alle Werktätigen gewährleisten die sozialistischen gesellschaftlichen Beziehungen, die Entwicklung der Gesellschaft und die Verwaltung der gesellschaftlichen Angelegenheiten auf Selbstverwaltungsgrundlage auch über die staatliche Macht, durch allgemein verbindliche Normen; ebenso schützen sie die Freiheiten und Rechte der Menschen und Bürger, die sozialistischen Selbstverwaltungsbeziehungen und die Selbstverwaltungsrechte der Werktätigen, lösen sie gesellschaftliche Konflikte und schützen sie die durch die Verfassung festgelegte Ordnung.

Die Selbstverwaltungsposition und die Rechte des Werktätigen in den Grundorganisationen und anderen Organisationen der assoziierten Arbeit, in den örtlichen gemeinschaften, den sich selbstverwaltenden Interessengemeinschaften und in den übrigen Selbstverwaltungsorganisationen und -gemeinschaften, die Selbstverwaltungsposition der Werktätigen in der Gemeinde, die freie Vereinigung nach Selbstverwaltungsgrundsätzen, die Aktivität und die schöpferische Kraft der Werktätigen, die Gleichberechtigung der Völker und Völkerschaften sowie die durch diese Verfassung festgelegten Freiheiten, Rechte und Pflichten der Menschen und Bürger bilden die Grundlagen, die Grenze und die Zielrichtung für die Verwirklichung der Rechte und Pflichten der gesellschaftlich-politischen Gemeinschaften bei der Ausübung der Funktion der Macht.

Der gesellschaftliche Selbstschutz wird als Funktion der sich selbstverwaltenden Gesellschaft durch die Aktivitäten der Werktätigen, der Bürger, der Organisationen der assoziierten Arbeit und anderer Selbstverwaltungsorganisationen und -gemeinschaften; der gesellschaftlich-politischen Gemeinschaften ausgeübt, zum Schutz der Verfassungsordnung, der Selbstverwaltungsrechte der Werktätigen und anderer Rechte und Freiheiten der Menschen und Bürger, zum Schutz des gesellschaftlichen Eigentums, zur Gewährleistung der die Person und der Vermögen betroffenen Sicherheit der Werktätigen und Bürger sowie zum Zweck einer freien gesellschaftlichen Entwicklung.

Zur Verwirklichung und Koordination ihrer Interessen und Selbstverwaltungsrechte im Einklang mit den allgemeinen Interessen der sozialistischen Gesellschaft, zur Wahrnehmung bestimmter gesellschaftlicher Angelegenheiten und zur Entwicklung verschiedenartiger Aktivitäten schließen sich die Werktätigen und Bürger frei in gesellschaftlich-politischen und anderen gesellschaftlichen Organisationen und Vereinigungen von Bürgern als integralem Bestandteil des sozialistischen Selbstverwaltungssystems zusammen.

Gesellschaftlich-politische Organisationen als Form der freien politischen Organisation der Werktätigen, auf einer klassenmäßige sozialistischen Grundlage, stellen einen aktiven Faktor der Entwicklung und des Schutzes der sozialistischen, sich selbstverwaltenden Gesellschaft dar.

V.

Slobode, prava i dužnosti čovjeka i građanina, utvrđeni ovim ustavom, nerazdvojni su dio i izraz socijalističkih samoupravnih demokratskih odnosa u kojima se čovjek oslobađa svake eksploatacije i samovolje i svojim radom stvara uvjete za svestrani razvitak i slobodno izražavanje i zaštitu svoje ličnosti i za poštovanje ljudskog dostojanstva. Slobode i prava čovjeka i građanina ograničeni su samo jednakim slobodama i pravima drugih i interesima socijalističkog društva. Socijalističko društvo osigurava uvjete za što potpunije ostvarivanje i zaštitu sloboda i prava utvrđenih ovim ustavom. Svaka aktivnost kojom se narušavaju ove slobode i prava čovjeka i građanina protivna je interesima socijalističkog društva.
 

Polazeći od toga da su obrazovanje, nauka i kultura bitan činilac razvoja socijalističkog društva, podizanja produktivnosti rada, razvoja stvaralačkih snaga ljudi i svestranog razvoja ličnosti, humanizovanja socijalističkih samoupravnih odnosa i općeg napretka društva, socijalistička zajednica osigurava slobodu stvaralaštva i stvara uvjete za razvoj i unapređivanje obrazovanja, naučnog, kulturnog i umjetničkog stvaralaštva kako bi što uspešnije služili podizanju stvaralačkih sposobnosti radnih ljudi, unapređivanju socijalističkih društvenih odnosa i svestranom razvoju slobodne i humanizovane ličnosti.

 

Odgoj i obrazovanje se zasnivaju na tekovinama suvremene nauke i posebno marksizma, kao osnovama naučnog socijalizma, služe osposobljavanju radnih ljudi za rad i za samoupravljanje i njihovom odgajanju u duhu tekovina socijalističke revolucije, socijalističke etike, samoupravnog demokratizma, socijalističkog patriotizma, bratstva i jedinstva, ravnopravnosti naroda i narodnosti i socijalističkog internacionalizma.
 

Radni ljudi u organizacijama udruženog rada i drugim samoupravnim organizacijama i zajednicama, na osnovama solidarnosti i uzajamnosti i socijalističkog humanizma, osiguraju svoju ekonomsku i socijalnu sigurnost i stvaraju sve povoljnije uvjete za život i rad i za razvoj svestrane ličnosti radnog čovjeka. Ovi ciljevi socijalne politike ostvaruju se stalnim poboljšavanjem i ujednačavanjem uvjeta života i rada, prevazilaženjem na osnovama solidarnosti i uzajamnosti, razlika koje proizlaze iz materijalne nerazvijenosti i drugih nejednakih uvjeta života i rada, izjednačavanjem mogućnosti obrazovanja i rada i onemogućavanjem i otklanjanjem socijalnih razlika koje nisu zasnovane na primjeni načela raspodjele prema radu.

 

Socijalistička društvena zajednica osigurava materijalne i druge uvjete za ostvarivanje prava boraca, vojnih invalida i porodica palih boraca, kojima se garantuje njihova socijalna sigurnost.

Radi zaštite i unapređivanja čovjekove sredine, radni ljudi i građani, organizacije udruženog rada, druge samoupravne organizacije i zajednice i socijalističko društvo osiguraju uvjete za očuvanje i unapređivanje prirodnih i drugih vrijednosti čovjekove sredine koje su od interesa za zdrav, siguran i djelotvoran život i rad sadašnjih i budućih generacija.

V.

Svoboščine, pravice in dolžnosti človeka in občana, ki jih določa ta ustava, so neločljiv del in izraz socialističnih samoupravnih demokratičnih odnosov, v katerih se človek osvobaja vsakršnega izkoriščanja in samovolje ter s svojim delom ustvarja možnosti za vsestranski razvoj in svobodno izražanje ter varstvo svoje osebnosti in za spoštovanje človekovega dostojanstva, Svoboščine in pravice človeka in občana so omejene samo z enakimi svoboščinami in pravicami drugih in z interesi socialistične družbe. Socialistična družba zagotavlja pogoje za kar najpopolnejše uresničevanje in varstvo svoboščin in pravic, ki jih določa ta ustava. Vsakršna dejavnost, ki bi kratila te svoboščine in pravice človeka in občana, bi bila v nasprotju z interesi socialistične družbe.
 

Izobraževanje, znanost in kultura so bistven dejavnik razvoja socialistične družbe, večje produktivnosti dela, razvoja ustvarjalnih sil ljudi in vsestranskega razvoja osebnosti, humaniziranja socialističnih samoupravnih odnosov in splošnega napredka družbe; zato socialistična skupnost zagotavlja svobodo ustvarjanja in ustvarja možnosti za razvoj in napredek izobraževanja ter znanstvenega, kulturnega in umetniškega ustvarjanja, da bi se kar najuspešneje razvijale ustvarjalne sposobnosti delovnih ljudi, socialistični družbeni odnosi in svobodna in humana osebnost.


 

Vzgoja in izobraževanje temeljita na dosežkih sodobne znanosti in zlasti na marksizmu, kot osnovah znanstvenega socializma, in naj usposabljata delovne ljudi za delo in samoupravljanje ter jih vzgajata v duhu pridobitev socialistične revolucije, socialistične etike, samoupravnega demokratizma, socialističnega patriotizma, bratstva in enotnosti; enakopravnosti narodov in narodnosti in socialističnega internacionalizma.

 

Delovni ljudje v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih si na temeljih solidarnosti in vzajemnosti ter socialističnega humanizma zagotavljajo ekonomsko in socialno varnost in ustvarjajo čedalje ugodnejše možnosti za življenje in delo in za razvoj vsestranske osebnosu delovnega človeka. Ti cilji socialne politike se uresničujejo z nenehnim zboljševanjem in izenačevanjem življenjskih razmer in delovnih pogojev, s tem, da se na temeljih solidarnosti in vzajemnosti premagujejo razlike, ki izvirajo iz materialne nerazvitosti in drugih neenakih možnosti za življenje in delo, izenačujejo možnosti za izobraževanje in delo ter onemogočajo In odpravljajo socialne razlike, ki ne izvirajo iz uporabe načela delitve po delu.

 

Socialistična družbena skupnost zagotavlja materialne in druge pogoje za uresničevanje pravic borcev, vojaških invalidov in družin padlih borcev, ki se jim zagotavlja socialna varnost.

Za varstvo in zboljševanje človekovega okolja zagotavljajo delovni ljudje in občani, organizacije združenega dela, druge samoupravne organizacije in skupnosti in socialistična družba možnosti za ohranitev razvoj naravnih in drugih vrednot človekovega okolja, ki so pomembne za zdravo, varno in ustvarjalno življenje in delo sedanjega in prihodnjih rodov.

V.

Die durch diese Verfassung festgelegten Freiheiten, Rechte und Pflichten der Menschen und der Bürger stellen einen unabtrennbaren Teil und den Ausdruck sozialistischer, auf Selbstverwaltung beruhender, demokratischer Verhältnisse dar, in denen der Mensch von jeglicher Ausbeutung und Willkür befreit ist und durch seine Arbeit die Voraussetzungen für eine umfassende Entwicklung, den freien Ausdruck und den Schutz seiner Persönlichkeit sowie für die Achtung der menschlichen Würde schafft. Die Freiheiten und Rechte der Menschen und der Bürger sind nur durch die gleichen Freiheiten und Rechte anderer und durch die Interessen der sozialistischen Gesellschaft begrenzt. Die sozialistische Gesellschaft gewährleistet die Voraussetzungen für eine möglichst umfassende Ausübung und für den Schutz der durch diese Verfassung festgelegten Freiheiten und Rechte. Jede Aktivität, durch die diese Freiheiten und Rechte der Menschen und Bürger verletzt werden, ist gegen die Interessen der sozialistischen Gesellschaft gerichtet.

Davon ausgehend, daß Bildung, Wissenschaft und Kultur einen wesentlichen Faktor für die Entwicklung der sozialistischen Gesellschaft, die Hebung der Arbeitsproduktivität, die Entwicklung der schöpferischen Kräfte der Menschen und eine umfassende Entwicklung der Persönlichkeit, die Humanisierung der sozialistischen Selbstverwaltungsbeziehungen und den allgemeinen Fortschritt der Gesellschaft bilden, gewährleistet die sozialistische Gemeinschaft die schöpferische Freiheit und schafft die Voraussetzungen für die Entwicklung der Verbesserung des Bildungswesens, des wissenschaftlichen, kulturellen und künstlerischen Schaffens, um möglichst einen erfolgreich der Hebung der schöpferischen Fähigkeiten der Werktätigen, der Vervollkommnung der sozialistischen gesellschaftlichen Beziehungen und einer umfassenden Entwicklung der freien humanen Persönlichkeit zu dienen.

Das Erziehungs- und Bildungswesen stützt sich auf die Errungenschaften der zeitgenössischen Wissenschaft, insbesondere des Marxismus als der Grundlage der wissenschaftlichen Sozialismus und dient der Befähigung der Werktätigen für die Arbeit und die Selbstverwaltung und ihrer Erziehung im Geiste der Errungenschaften der sozialistischen Revolution, der sozialistischen Ethik, der auf Selbstverwaltung beruhenden Demokratie, des sozialistischen Patriotismus, der Brüderlichkeit und Einheit, der Gleichberechtigung der Völker und Völkerschaften und des sozialistischen Internationalismus.

Die Werktätigen in den Organisationen der assoziierten Arbeit und in anderen Selbstverwaltungsorganisationen und -gemeinschaften stellen ihre wirtschaftliche und soziale Sicherheit auf der Grundlage der Solidarität, der Wechselseitigkeit und des sozialistischen Humanismus sicher und schaffen zunehmend günstige Bedingungen für das Leben, die Arbeit und für die Entwicklung der gesamten Persönlichkeit des Werktätigen. Diese Ziele der Sozialpolitik werden erreicht durch eine ständige Verbesserung und Angleichung der Lebens- und Arbeitsbedingungen, durch die Überwindung von Unterschieden, die aus der materiellen Unterentwicklung und anderen ungleichen Lebens- und Arbeitsbedingungen erwachsen - auf der Grundlage der Solidarität und Gegenseitigkeit , durch Angleichung der Bildungs- und Arbeitsmöglichkeiten und durch die Beseitigung der bestehenden sozialen Unterschiede sowie der Verhinderung ihres Entstehens, soweit sie nicht auf der Anwendung des Grundsatzes der Verteilung nach der Arbeit beruhen.

Die sozialistische gesellschaftliche Gemeinschaft gewährleistet die materiellen und sonstigen Voraussetzungen für die Befriedigung der Rechte von Kriegsteilnehmern, Kriegsinvaliden und Familien gefallener Kriegsteilnehmer, denen ihre soziale Sicherheit verbürgt wird.

Zum Schutz und zur Förderung der Umwelt des Menschen gewährleisten die Werktätigen und Bürger, die Organisationen der assoziierten Arbeit, andere Selbstverwaltungsorganisationen und -gemeinschaften sowie die sozialistische Gesellschaft die Voraussetzungen zur Erhaltung und Förderung der natürlichen und sonstigen Werte der Umwelt des Menschen, die für ein gesundes, sicheres und schaffensreiches Leben der heutigen und künftiger Generationen wichtig sind.

VI.

Delovni ljudje in občani ter narodi in narodnosti Jugoslavije so odločeni, da vse svoje sile usmerijo v ustvarjalno delo v miru in v graditev svoje samoupravne socialistične skupnosti. Zato si dosledno prizadevajo za politiko miru in so proti agresiji, vojni in agresivnim pritiskom katerekoli vrste. Da bi si zagotovili miren razvoj in socialistično graditev, so pripravljeni z vsemi silami in sredstvi, ki so jim na razpolago, z oboroženim bojem in z drugimi oblikami splošnega ljudskega odpora varovati in braniti svojo svobodo, neodvisnost, suverenost, teritorialno neokrnjenost in socialistični samoupravni red Socialistične federativne republike Jugoslavije. V ta namen organizirajo in razvijalo splošno ljudsko obrambo kot neločljiv del socialistične samoupravne družbene ureditve, zavedajoč se, da sta obrambna sposobnost družbe in pripravljenost države za obrambo večji, možnost agresije pa manjša, kolikor bolj razvita je splošna ljudska obramba kot oblika in vsebina obrambne organiziranosti družbene skupnosti. Krepitev obrambne sposobnosti države je sestavni del politike miru in enakopravnega mednarodnega sodelovanja.

 

Splošna ljudska obramba v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji je enoten sistem organiziranja, pripravljanja in udeležbe federacije, republik avtonomnih pokrajin, občin organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti. samoupravnih interesnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, družbenopolitičnih in drugih družbenih organizacij delovnih ljudi in občanov v oboroženem boju in v vseh drugih oblikah odpora ter pri izvrševanju drugih nalog, ki so pomembne za obrambo države. V splošni ljudski obrambi je oboroženi boj odločilna oblika upiranja agresiji. Oborožene sile Socialistične federativne republike Jugoslavije so nosilec oboroženega boja in tvorijo enotno celoto. Vrhovno vodstvo in poveljevanje oboroženim silam zagotavljata enotnost in nedeljivost oboroženega boja.

 

VI.

Delovni ljudje in občani ter narodi in narodnosti Jugoslavije so odločeni, da vse svoje sile usmerijo v ustvarjalno delo v miru in v graditev svoje samoupravne socialistične skupnosti. Zato si dosledno prizadevajo za politiko miru in so proti agresiji, vojni in agresivnim pritiskom katerekoli vrste. Da bi si zagotovili miren razvoj in socialistično graditev, so pripravljeni z vsemi silami in sredstvi, ki so jim na razpolago, z oboroženim bojem in z drugimi oblikami splošnega ljudskega odpora varovati in braniti svojo svobodo, neodvisnost, suverenost, teritorialno neokrnjenost in socialistični samoupravni red Socialistične federativne republike Jugoslavije. V ta namen organizirajo in razvijalo splošno ljudsko obrambo kot neločljiv del socialistične samoupravne družbene ureditve, zavedajoč se, da sta obrambna sposobnost družbe in pripravljenost države za obrambo večji, možnost agresije pa manjša, kolikor bolj razvita je splošna ljudska obramba kot oblika in vsebina obrambne organiziranosti družbene skupnosti. Krepitev obrambne sposobnosti države je sestavni del politike miru in enakopravnega mednarodnega sodelovanja.


 

Splošna ljudska obramba v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji je enoten sistem organiziranja, pripravljanja in udeležbe federacije, republik avtonomnih pokrajin, občin organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti. samoupravnih interesnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, družbenopolitičnih in drugih družbenih organizacij delovnih ljudi in občanov v oboroženem boju in v vseh drugih oblikah odpora ter pri izvrševanju drugih nalog, ki so pomembne za obrambo države. V splošni ljudski obrambi je oboroženi boj odločilna oblika upiranja agresiji. Oborožene sile Socialistične federativne republike Jugoslavije so nosilec oboroženega boja in tvorijo enotno celoto. Vrhovno vodstvo in poveljevanje oboroženim silam zagotavljata enotnost in nedeljivost oboroženega boja.


 

VI.

Die Werktätigen und Bürger, die Völker und Völkerschaften Jugoslawiens verfolgen, entschlossen, all ihre Kräfte für die schöpferische Arbeit im Frieden und beim Ausbau der sozialistischen Selbstverwaltungsgemeinschaft einzusetzen, konsequent eine Politik des Friedens, gegen Aggression, Krieg und aggressive Bedrängung jeder Art. Um ihre friedliche Entwicklung und den Aufbau des Sozialismus sicherzustellen, sind sie entschlossen, mit allen verfügbaren Kräften und Mitteln, durch bewaffneten Kampf und andere Formen des allgemeinen  Volkswiderstandes, ihre Freiheit, Unabhängigkeit, Souveränität, territoriale Integrität und die sozialistische Selbstverwaltungsordnung der Sozialistischen Föderativen Republik Jugoslawiens zu schützen und zu verteidigen. Zu diesem Zweck organisieren und bilden die Werktätigen und Bürger sowie die Völker und Völkerschaften Jugoslawiens eine allgemeine Volksverteidigung als unabtrennbaren Bestandteil der sozialistischen, auf Selbstverwaltung beruhenden Gesellschaftsordnung, im Bewußtsein, daß die Verteidigungsfähigkeit der Gesellschaft und die Bereitschaft des Landes zur Verteidigung umso geringer ist, desto besser die allgemeine Volksverteidigung als Form und Inhalt der Verteidigungsorganisation der gesellschaftlichen gemeinschaft entwickelt ist. Die Stärkung der Verteidigungsfähigkeit des Landes bildet einen integralen Bestandteil der Friedenspolitik und einer auf Gleichberechtigung beruhenden internationalen Zusammenarbeit.

Die allgemeine Volksverteidigung in der Sozialistischen Föderativen Republik Jugoslawien bildet ein einheitliches System der Organisation der Vorbereitung und Zusammenarbeit des Bundes, der Republiken, der autonomen Gebietskörperschaften, der Gemeinden, der Organisationen der assoziierten Arbeit, der örtlichen Gemeinschaften, der sich selbst verwaltenden Interessengemeinschaften und anderer Selbstverwaltungsorganisationen und -gemeinschaften, der gesellschaftlich-politischen und anderer gesellschaftlicher Organisationen, der Werktätigen und Bürger im bewaffneten Kampf und in allen übrigen Formen des Widerstandes sowie bei der Durchführung anderer Aufgaben, die von Interesse für die Landesverteidigung sind. Bei der allgemeinen Volksverteidigung bildet der bewaffnete Kampf die entscheidende Form des Widerstandes, gegen eine Aggression. Die Streitkräfte der Sozialistischen Föderativen Republik Jugoslawien sind die Träger des bewaffneten Kampfes und bilden ein einheitliches Ganzes. Die oberste Führung und die Befehlsgwalt der Streitkräfte gewährleisten die Einheit und Unteilbarkeit des bewaffneten Kampfes.

VII.

Polazeći od uvjerenja da su miroljubiva koegzistencija i aktivna suradnja ravnopravnih država i naroda, bez obzira na razlike u njihovom društvenom uređenju, neophodan uvjet mira i društvenog napretka u svetu, Socijalistička Federativna Republika Jugoslavija zasniva svoje međunarodne odnose na načelima poštovanja nacionalne suverenosti i ravnopravnosti, nemješanja u unutrašnje poslove drugih zemalja, socijalističkog internacionalizma i rješavanja međunarodnih sporova mirnim putem. U svojim međunarodnim odnosima Socijalistička Federativna Republika Jugoslavija se pridržava načela Povelje Ujedinjenih nacija, ispunjava svoje međunarodne obaveze i aktivno učestvuje u djelatnosti međunarodnih organizacija kojima pripada.

 

Radi ostvarivanja ovih načela Socijalistička Federativna Republika Jugoslavija se zalaže
- za uspostavljanje i razvitak svih oblika međunarodne suradnje koji služe učvršćivanju mira, jačanju uzajamnog poštovanja, ravnopravnosti i prijateljstva naroda i država i njihovom zbližavanju za najširu i što slobodniju razmjenu materijalnih i duhovnih dobara, za slobodu međusobnog obavještavanja i za razvijanje drugih odnosa koji doprinose ostvarivanju zajedničkih privrednih, kulturnih i drugih interesa država, naroda i ljudi, a posebno razvitku demokratskih i socijalističkih odnosa u međunarodnoj suradnji, kao i društvenom napretku uopće, za prevazilaženje blokovske podele svijeta, za odbacivanje upotrebe sile ili pretnje silom u međunarodnim odnosima i za ostvarivanje općeg i potpunog razoružanja,

- za pravo svakog naroda slobodno određivati i izgrađivati svoje društveno i političko uređenje putevima i sredstvima koje slobodno bira,
- za pravo naroda na samoopredeljenje i nacionalnu nezavisnost i za njegovo pravo, radi postizanja ovih ciljeva, voditi oslobodilačku borbu,
- za poštovanje prava nacionalnih manjina, uključujući prava djelova naroda Jugoslavije koji žive u drugim zemljama kao nacionalne manjine,
- za međunarodnu podršku narodima koji vode pravednu borbu za svoju nacionalnu nezavisnost i oslobođenje od imperijalizma, kolonijalizma i svih drugih oblika nacionalnog ugnjetavanja i potčinjavanja,
- za razvijanje takve međunarodne suradnje koja osigurava ravnopravne ekonomske odnose u svijetu, suvjereno raspolaganje nacionalnim prirodnim bogatstvima i stvaranje uvjeta za brži razvitak nedovoljno razvijenih zemalja,

- za poštovanje općeprihvaćenih normi međunarodnog prava.

Zalažući se za svestranu političku, ekonomsku, naučnu i kulturnu suradnju sa drugim narodima i državama, Socijalistička Federativna Republika Jugoslavija kao socijalistička zajednica naroda, zastupa gledište da ta suradnja treba doprinositi stvaranju onih demokratskih oblika povezivanja država, naroda i ljudi koji odgovaraju interesima naroda i društvenom napretku, i u tom pogledu ona je otvorena zajednica.
 

Svi organi, organizacije i pojedinci dužni su se u međunarodnim ekonomskim, političkim, kulturnim i drugim odnosima i u svojim odnosima sa organima i organizacijama u inostranstvu, pridržavati se ovih načela spoljne politike i međunarodne aktivnosti Socijalističke Federativne Republike Jugoslavije i zalagati se za njihovo ostvarivanje.

VII.

V prepričanju, da sta miroljubna koeksistenca in aktivno sodelovanje enakopravnih držav in narodov; ne glede na razlike v njihovi družbeni ureditvi neogiben pogoj za mir in družbeni napredek v svetu, opira Socialistična federativna republika Jugoslavija svoje mednarodne odnose na načela spoštovanja nacionalne suverenosti in enakopravnosti, nevmešavanja v notranje zadeve drugih držav, socialističnega internacionalizma in reševanja mednarodnih sporov po mirni poti: V svojih mednasodnih odnosih se Socialistična federativna republika Jugoslavija ravna po načelih ustanovne listine Združenih narodov, izpolnjuje svoje mednarodne obveznosti in aktivno sodeluje v mednarodnih organizacijah, ki jim pripada.


 

Pri uresničevanju teh načel se Socialistična federativna republika Jugoslavija zavzema:

- za vzpostavitev in razvoj vseh oblik mednarodnega sodelovanja, ki prispevajo k utrjevanju miru, h krepitvi vzajemnega spoštovanja, enakopravnosti in prijateljstva med nasodi in državami ter k njihovemu zbliževanju, za kar najširšo in kar najbolj svobodno menjavo materialnih in duhovnih dobrin, za svobodo medsebojnega obveščanja in za razvijanje drugih odnosov, ki prispevajo k uresničevanju skupnih gospodarskih, kulturnih in drugih interesov držav, narodov in ljudi, posebej pa k razvoju demokratičnih in socialističnih odnosov v mednarodnem sodelovanju in sploh k družbenemu napredku, za preseganje blokovske razdelitve sveta, za zavračanje sile ali grožnje s silo v mednarodnih odnosih ter za resnično splošno in popolno razorožitev;

- za pravico vsakega naroda, da si svobodno določa in gradi svojo družbeno in politično ureditev po poteh in s sredstvi, ki jih sam izbira;
- za pravico naroda do samoodločbe in nacionalne neodvisnosti in za njegovo pravico, da bije za te cilje osvobodilni boj;
- za spoštovanje pravic nacionalnih manjšin, vštevši pravice delov jugoslovanskih narodov; ki žive kot nacionalne manjšine v drugih državah;
- za mednarodno podporo narodom, ki bijejo pravičen boj za svojo nacionalno neodvisnost in osvoboditev iz imperializma, kolonializma in vseh drugih oblik nacionalnega zatiranja in podrejanja;
- za razvoj takega mednarodnega sodelovanja, ki zagotavlja enakopravne ekonomske odnose na svetu, suvereno razpolaganje z nacionalnimi naravnimi bogastvi in ustvarjanje možnosti za hitrejši razvoj manj razvitih držav;

- za spoštovanje splošno priznanih norm mednarodnega prava.

Ko se Socialistična federativna republika Jugoslavija zavzema za vsestransko politično, ekonomsko, znanstveno in kulturno sodelovanje z drugimi narodi in državami, zastopa kot socialistična skupnost narodov stališče, da mora to sodelovanje prispevati k ustvarjanju tistih demokratičnih oblik povezovanja držav narodov in ljudi ki ustrezajo interesom ljudstva in družbenemu napredku, in je v tem pogledu odprta skupnost.
 

Vsi organi, organizacije in posamezniki se morajo v mednarodnih ekonomskih. političnih, kulturnih in drugih odnosih ter v svojih odnosih z organi in organizacijami v tujini ravnati po teh načelih zunanje politike in mednarodne dejavnosti Socialistične federativne republike Jugoslavije ter se zavzemati za njihovo uresničevanje.
 

VII.

Von der Überzeugung ausgehend, daß die friedliche Koexistenz und die aktive Zusammenarbeit gleichberechtigter Staaten und Völker, ungeachtet der Unterschiede in ihrer Gesellschaftsordnung, eine unabdingbare Voraussetzung für den Frieden und den gesellschaftlichen Fortschritt in der Welt bilden, stützt die Sozialistische Föderative Republik Jugoslawien ihre internationalen Beziehungen auf die Grundsätze der Achtung der nationalen Souveränität und Gleichberechtigung, der Nichteinmischung in die inneren Angelegenheiten anderer Länder, des sozialistischen Internationalismus und der Lösung internationaler Streitfragen auf friedlichen Internationalismus und der Lösung internationaler Streitfragen auf friedlichem Wege. In ihren internationalen Beziehungen befolgt die Sozialistische Föderative Republik Jugoslawien die Grundsätze der Charta der Vereinten Nationen, erfüllt ihre internationalen Verpflichtungen und nimmt aktiv an der Tätigkeit der internationalen Organisationen, denen sie angehört, teil.

Zur Verwirklichung dieser Grundsätze setzt sich die Sozialistische Föderative Republik Jugoslawien ein:
- für die Begründung und Entwicklung aller Formen der internationalen Zusammenarbeit, die der Festigung des Friedens, der Stärkung  der gegenseitigen Achtung, der Gleichberechtigung und der Freundschaft der Völker und Staaten sowie ihrer Annäherung dienen; für einen weitestgehenden und möglichst freien Austausch materieller und geistiger Güter; für die Freiheit der gegenseitigen Information und für die Entwicklung anderer Beziehungen, die zur Befriedigung der gemeinsamen wirtschaftlichen, kulturellen und sonstigen Interessen der Staaten, Völker und Menschen, insbesondere zur Entwicklung demokratischer sozialistischer Beziehungen in der internationalen Zusammenarbeit sowie zum gesellschaftlichen Fortschritt überhaupt, zur Überwindung der Teilung der Welt in Blöcke, zur Verwerfung der Gewaltanwendung oder -androhung in den internationalen Beziehungen und zur Verwirklichung einer allgemeinen und vollständigen Abrüstung beitragen;
- für das Recht eines jeden Volkes, seine gesellschaftliche und politische Ordnung frei zu bestimmen und aufzubauen, auf Wegen und mit Mitteln, die es selbst auswählt;
- für das Recht der Völker auf Selbstbestimmung und nationale Unabhängigkeit und für ihr Recht, zur Erreichung dieser Ziele Befreiungskämpfe zu führen;
- für die Achtung der Rechte nationaler Minderheiten, einschließlich der Rechte jener Teile der Völker Jugoslawiens, die in anderen Ländern als nationale Minderheiten leben;
- für die internationale Unterstützung der Völker, die einen legitimen Kampf für ihre nationale Unabhängigkeit und ihre Befreiung vom Imperialismus, Kolonialismus und von allen übrigen Formen nationaler Unterdrückung und Unterwerfung führen;
- für die Entwicklung einer solchen internationalen Zusammenarbeit, die gleichberechtigte wirtschaftliche Beziehungen in der Welt, die souveräne Verfügung über die nationalen Naturschätze und die Schaffung der Voraussetzungen für eine beschleunigte Entwicklung der unterentwickelten Länder gewährleisten;
- für die Beachtung der allgemein anerkannten Normen des Völkerrechts.

Indem sei sich für eine umfassende politische, wirtschaftliche, wissenschaftliche und kulturelle Zusammenarbeit mit anderen Völkern und Staaten einsetzt, vertritt die Sozialistische Föderative Republik Jugoslawien als sozialistische Völkergemeinschaft die Auffassung, daß diese Zusammenarbeit zum Aufbau jener demokratischen Formen der Verbundenheit von Staaten, Nationen und Menschen beitragen soll, die den Interessen der Nationen und dem gesellschaftlichen Fortschritt entsprechen; in dieser Hinsicht stellt sie eine offene Gemeinschaft dar.

Alle Organe, Organisationen und jeder einzelne sind verpflichtet, in internationalen, wirtschaftlichen, politischen, kulturellen und anderen Beziehungen und in ihren Beziehungen zu Organen und Organisationen im Ausland, diese Grundsätze der Außenpolitik und der internationalen Aktivität der Sozialistischen Föderativen Republik Jugoslawien zu befolgen und sich für ihre Durchführung einzusetzen.

VIII.

Savez komunista Jugoslavije, pokretač i organizator narodnooslobodilačke borbe i socijalističke revolucije i svjesni nosilac težnji i interesa radničke klase, zakonitošću povijesnog razvitka, postao je organizovana vodeća idejna i politička snaga radničke klase i svih radnih ljudi u izgrađivanju socijalizma i u ostvarivanju solidarnosti radnih ljudi i bratstva i jedinstva naroda i narodnosti Jugoslavije.

 

Savez komunista Jugoslavije, svojim usmjeravajućim idejnim i političkim radom u uvjetima socijalističke demokratije i društvenog samoupravljanja, osnovni je pokretač i nosilac političke aktivnosti radi zaštite i daljeg razvoja socijalističke revolucije i socijalističkih samoupravnih društvenih odnosa, a posebno radi jačanja socijalističke društvene i demokratske svijesti, i odgovoran je za to.

 

Socijalistički savez radnog naroda Jugoslavije, stvoren u narodnooslobodilačkom ratu i socijalističkoj revoluciji kao dobrovoljni i demokratski front radnih ljudi i građana i svih organizovanih socijalističkih snaga, s Komunističkom partijom na čelu, i dalje izgrađivan u uvjetima razvoja socijalističkog samoupravnog društva, najšira je osnova njihove društveno-političke aktivnosti u socijalističkom samoupravnom sustavu.

U Socijalističkom savezu radnog naroda Jugoslavije radni ljudi i građani, Savez komunista Jugoslavije kao vodeća idejna i politička snaga, druge društveno-političke organizacije i sve organizovane socijalističke snage ostvaruju političko i akciono jedinstvo socijalističkih snaga i usmjeravaju društveni razvoj na osnovama vlasti i samoupravljanja radničke klase i svih radnih ljudi, i u tom cilju:

- raspravljaju društvena pitanja i pokreću političke inicijative u svim oblastima društvenog života, usklađuju mišljenja, utvrđuju političke stavove u pogledu rješavanja tih pitanja, usmjeravanja društvenog razvitka, ostvarivanja prava i interesa radnih ljudi i građana, ostvarivanja ravnopravnosti naroda i narodnosti i unapređivanja socijalističkih samoupravnih demokratskih odnosa, daju prijedloge za rješavanje društvenih pitanja i daju smjernice svojim delegatima u skupštinama društveno-političkih zajednica,

- utvrđuju zajedničke programe društvene aktivnosti i zajedničke kriterijume za izbor delegacija u osnovnim organizacijama udruženog rada, mjesnim zajednicama i drugim samoupravnim organizacijama i zajednicama i za izbor delegata u skupštine društveno-političkih zajednica, osiguraju demokratsko predlaganje i utvrđivanje kandidata za članove delegacija u samoupravnim organizacijama i zajednicama, kandidata za delegate u skupštine društveno-političkih zajednica i kandidata za vršenje samoupravnih javnih i drugih društvenih funkcija u društveno-političkim zajednicama, razmatraju opća pitanja kadrovske politike i izgradnje kadrova i utvrđuju mjerila za odabiranje kadrova,


- prate rad organa vlasti i organa upravljanja samoupravnih organizacija i zajednica i nosilaca samoupravnih, javnih i drugih društvenih funkcija, iznose svoja mišljenja i ocjene i vrše društvenu kontrolu i kritiku njihovog rada naročito u pogledu osiguravanja javnosti rada i odgovornosti u radu,


- stvaraju uvjete za svestrano učestvovanje omladine i njenih organizacija u društvenom i političkom životu,
- osiguraju obavještavanje radnih ljudi i građana i svoj uticaj na društveni sustav informiranja i na ostvarivanje uloge štampe i drugih vidova javnog informiranja i komuniciranja,
- bore se za humane odnose među ljudima, za razvijanje socijalističke demokratske svijesti i normi socijalističkog života, kao i za otklanjanje pojava koje sputavaju razvitak socijalističkih samoupravnih demokratskih društvenih odnosa ili im na bilo koji način nanose štetu.
 

Društveno-političke zajednice, u okviru svojih prava i dužnosti, dužne su osiguravati materijalne i druge uvjete za ostvarivanje ustavom utvrđenih funkcija Socijalističkog saveza radnog naroda Jugoslavije.
 

Radnici dobrovoljno organizovani u sindikat, kao najširu organizaciju radničke klase, bore se za ostvarivanje ustavom utvrđenog položaja radničke klase, za ostvarivanje socijalističkih samoupravnih odnosa i odlučujuću ulogu radnika u upravljanju društvenom reprodukcijom, za ostvarivanje interesa i samoupravnih i drugih prava radnika u svim oblastima rada i života, za osiguravanje ravnopravnosti radnika u udruživanju rada i sredstava, sticanju i raspodjeli dohotka i utvrđivanju zajedničkih mjerila za raspodjelu prema rezultatima rada, za samoupravno povezivanje i integrisanje različitih oblasti društvenog rada, za razvijanje proizvodnih snaga društva i podizanje produktivnosti rada, za samoupravno usklađivanje pojedinačnih, zajedničkih i općih društvenih interesa, za podizanje obrazovanja radnika i osposobljavanje radnika za vršenje samoupravnih i drugih društvenih funkcija, za demokratsko predlaganje i utvrđivanje kandidata za delegate u organe upravljanja u organizacijama udruženog rada i drugim samoupravnim organizacijama i zajednicama i kandidata za delegacije u tim organizacijama i zajednicama i delegate u skupštine društveno-političkih zajednica, za najšire učešće radnika u vršenju funkcija vlasti i upravljanja drugim društvenim poslovima, za ostvarivanje interesa radničke klase u kadrovskoj politici, za zaštitu prava radnika, za osiguravanje socijalne sigurnosti i razvoj životnog standarda radnika, kao i za razvijanje i jačanje solidarnosti i podizanje klasne svijesti i odgovornosti samoupravljača.


 

Sindikat pokreće inicijativu za samoupravno sporazumijevanje i društveno dogovaranje, neposredno učestvuje u tom sporazumijevanju i dogovaranju i daje prijedloge organima upravljanja samoupravnih organizacija i zajednica skupštinama društveno-političkih zajednica i drugim državnim i društvenim organima za rješavanje pitanja koja se odnose na materijalni i društveni položaj radničke klase.
 

VIII.

Zveza komunistov Jugoslavije, pobudnik in organizator narodnoosvobodilnega boja in socialistične revolucije in zavestni nosilec teženj in interesov delavskega razreda, je po zakonitosti zgodovinskega razvoja postala organizirana vodilna idejna in politična sila delavskega razreda in vseh delovnih ljudi pri graditvi socializma in pri uresničevanju solidarnosti delovnih ljudi ter bratstva in enotnosti narodov in narodnosti Jugoslavije.

 

Zveza komunistov Jugoslavije je s svojim usmerjevalnim idejnim in političnim delom v sistemu socialistične demokracije in družbenega samoupravljanja glavni pobudnik in nosilec politične dejavnosti za varstvo in za nadaljnji razvoj socialistične revolucije in socialističnih samoupravnih družbenih odnosov. posebno pa za krepitev socialistične družbene in demokratične zavesti in je za to odgovorna.

 

Socialistična zveza delovnega ljudstva Jugoslavije, ki je nastala v narodnoosvobodilni vojni in socialistični revoluciji kot prostovoljna in demokratična fronta delovnih ljudi in občanov ter vseh organiziranih socialističnih sil s komunistično partijo na čelu in se dalje gradila v razvijajoči se socialistični samoupravni družbi, je najširši temelj njihove družbenopolitične dejavnosti v socialističnem samoupravnem sistemu.
 

V Socialistični zvezi delovnega ljudstva Jugoslavije uresničujejo delovni ljudje in občani. Zveza komunistov Jugoslavije kot vodilna idejna in politična sila, druge družbenopolitične organizacije in vse organizirane socialistične sile politično in akcijsko enotnost socialističnih sil, usmerjajo družbeni razvoj na temeljih oblasti in samoupravljanja delavskega razreda in vseh delovnih ljudi ter v ta namen:

- obravnavajo družbena vprašanja in dajejo politične pobude na vseh področjih družbenega življenja, usklajujejo mnenja, zavzemajo politična stališča glede reševanja teh vprašanj, usmerjanja družbenega razvoja, uresničevanja pravic in interesov delovnih ljudi in občanov, uresničevanja enakopravnosti narodov in narodnosti ter razvoja socialističnih samoupravnih demokratičnih odnosov, predlagajo rešitve družbenih vprašanj in dajejo smernice svojim delegatom v skupščinah družbenopolitičnih skupnosti:

- določajo skupne programe družbene dejavnosti in skupna merila za volitve delegacij v temeljnih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih in v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih in za volitve delegatov v skupščine družbenopolitičnih skupnosti; zagotavljajo demokratično predlaganje in določanje kandidatov za člane delegacij v samoupravnih organizacijah in skupnostih, kandidatov za delegate v skupščine družbenopolitičnih skupnosti in kandidatov za samoupravne, javne in druge družbene funkcije v družbenopolitičnih skupnostih; obravnavajo splošna vprašanja kadrovske potitike in vzgoje kadrov ter določajo merila za izbiranje kadrov;



- spremljajo delo organov oblasti in organov upravljanja samoupravnih organizacij in skupnosti ter nosilcev samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij, izražajo o tem svoja mnenja, opravljajo družbeno nadzorstvo nad njihovim delom in ga presojajo, zlasti glede na zagotovitev javnosti dela in odgovornosti pri delu;

- ustvarjajo možnosti za vsestransko udeležbo mladine in njenih organizacij v družbenem in političnem življenju;
- zagotavljajo obveščanje delovnih ljudi in občanov in svoj vpliv na družbena sistem informiranja in na uresničevanje vloge tiska in drugih oblik javnega obveščanja in komuniciranja;
- se borijo za humane odnose med ljudmi, za razvijanje socialistične demokratične zavesti ter pravil socialističnega načina življenja kot tudi za odpravljanje pojavov, ki ovirajo razvoj socialističnih samoupravnih demokratičnih družbenih odnosov ali jim kakorkoli drugače škodujejo.
 

Družbenopolitične skupnosti so dolžne v mejah svojih pravic in dolžnosti zagotavljati Socialistični zvezi delovnega ljudstva Jugostavije materialne in druge možnosti za uresničevanje njenih funkcij, določenih z ustavo.
 

Delavci, prostovoljno organizirani v sindikat kot najširšo organizacijo delavskega razreda, se borijo: za tak položaj delavskega razreda, kot ga določa ustava; za uresničevanje socialističnih samoupravnih odnosov in odločilno vlogo delavcev pri upravljanju družbene reprodukcije; za uresničevanje interesov in samoupravnih in drugih pravic delavcev na vseh področjih dela in življenja, za zagotavljanje enakopravnosti delavcev pri združevanju dela in sredstev, pridobivanju in delitvi dohodka in pri določanju skupnih meril za delitev po rezultatih dela; za samoupravno povezovanje in združevanje različnih področij družbenega dela; za razvijanje proizvajalnih sil družbe in večjo produktivnost dela, za samoupravno usklajevanje posamičnih, skupnih in splošnih družbenih interesov; za višjo izobrazbo in usposabljanje delavcev za opravljanje samoupravnih in drugih družbenih funkcij; za demokratično predlaganje in določanje kandidatov za delegate v organe upravljanja organizacij združenega dela ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti in kandidatov za delegacije v teh organizacijah in skupnostih in delegate v skupščine družbenopolitičnih skupnosti; za kar najširšo udeležbo delavcev pri izvrševanju funkcij oblasti in upravljanja drugih družbenih zadev; za uresničevanje interesov delavskega razreda v kadrovski politiki, za varstvo pravic delavcev; za zagotavljanje socialne varnosti in razvoj življenjskega standarda delavcev kot tudi za razvijanje in krepitev solidarnosti in za večjo razredno zavest in odgovornost samoupravljavcev.



 

Sindikat daje pobudo za samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje, neposredno sodeluje pri tem sporazumevanju in dogovarjanju in daje organom upravljanja samoupravnih organizacij in skupnosti, skupščinam družbenopolitičnih skupnosti ter drugim državnim in družbenim organom predloge za urejanje vprašanj, ki se nanašajo na materialni in družbeni položaj delavskega razreda.

 

VIII.

Der Bund der Kommunisten Jugoslawiens - der Initiator und Organisator des Volksbefreiungskampfes und der sozialistischen Revolution sowie der bewußte Träger des Strebens und der Interessen der Arbeiterklasse - wurde aufgrund der Gesetzmäßigkeit der historischen Entwicklung zur organisierten führenden ideellen und politischen Kraft der Arbeiterklasse und aller Werktätigen, beim Aufbau des Sozialismus und bei der Verwirklichung der Solidarität der Werktätigen sowie der Brüderlichkeit und der Einheit der Völker und Völkerschaften Jugoslawiens.

Der Bund der Kommunisten Jugoslawiens ist infolge seiner richtungsweisenden, ideellen und politischen Arbeit, unter den Bedingungen der sozialistischen Demokratie und der gesellschaftlichen Selbstverwaltung, der grundlegende Initiator und Träger der politischen Aktivität, zum Schutz und zur Weiterentwicklung der sozialistischen Revolution und der sozialistischen, auf Selbstverwaltung beruhenden gesellschaftlichen Beziehungen, insbesondere zur Festigung des sozialistischen gesellschaftlichen und demokratischen Bewußtseins, und er ist dafür auch verantwortlich.

Der Sozialistische Bunde der Werktätigen Jugoslawiens, der im Volksbefreiungskrieg und in der sozialistischen Revolution als freiwillige und demokratische Front der arbeitenden Menschen und Bürger, sowie aller organisierten sozialistischen Kräfte geschaffen und der unter den Bedingungen der Entwicklung der sozialistischen Selbstverwaltungsgesellschaft weiter ausgebaut worden ist, bildet mit der Kommunistischen Partei an der Spitze die breiteste Grundlage ihrer gesellschaftlich-politischen Aktivität im sozialistischen Selbstverwaltungssystem.

Im Sozialistischen Bund der Werktätigen Jugoslawiens schaffen die Werktätigen und Bürger, der Bund der Kommunisten Jugoslawiens als führende, ideelle und politische Kraft, andere gesellschaftlich-politische Organisationen und alle organisierten sozialistischen Kräfte eine politische Aktionseinheit der sozialistischen Kräfte und lenken die gesellschaftliche Entwicklung auf der Grundlage der Macht und der Selbstverwaltung der Arbeiterklasse und aller Werktätigen und zu diesem Zweck:
- erörtern sie gesellschaftliche Fragen, ergreifen sie politische Initiativen auf allen gebieten des gesellschaftlichen Lebens, stimmen sie ihre Meinungen aufeinander ab; geben sie politische Stellungnahmen ab zur Lösung dieser Fragen, zur Lenkung der gesellschaftlichen Entwicklung, zur Durchsetzung der Rechte und Interessen der Werktätigen und Bürger, zur Schaffung der Gleichberechtigung der Völker und Völkerschaften sowie zur Verbesserung der sozialistischen, auf Selbstverwaltung beruhenden, demokratischen Beziehungen; machen sie Vorschläge zur Lösung gesellschaftlicher Fragen und geben ihren Delegierten in den Versammlungen der gesellschaftlich-politischen Gemeinschaften Richtlinien;
- legen sie gemeinsame Programme für gesellschaftliche Aktivitäten und gemeinsame Kriterien für die Wahl der Delegationen in den Grundorganisationen der assoziierten Arbeit, den örtlichen Gemeinschaften und anderen Selbstverwaltungsorganisationen und -gemeinschaften sowie für die Wahl der Delegierten in die Versammlungen der gesellschaftlich-politischen Gemeinschaften fest; stellen sie ein demokratisches Vorschlagsverfahren und die demokratische Festlegung der Kandidaten für die Delegationsmitglieder in den Selbstverwaltungsorganisationen und -gemeinschaften, der Kandidaten für die Delegierten in den Versammlungen der gesellschaftlich-politischen Gemeinschaften sowie der Kandidaten für die Ausübung der Selbstverwaltungs- , öffentlichen und anderen gesellschaftlichen Funktionen in den gesellschaftlich-politischen gemeinschaften sicher; erörtern sie allgemeine Fragen der Kaderpolitik und des Kaderausbaus und legen sie Kriterien für die Kaderauswahl fest;
verfolgen sie die Arbeit der Organe der Macht und der Verwaltungsorgane der Selbstverwaltungsorganisationen und -gemeinschaften sowie der Träger von Selbstverwaltungs-, öffentlichen und anderen gesellschaftlichen Funktionen; tragen sie ihre Stellungnahmen und Einschätzungen vor und üben sie gesellschaftliche Kontrolle und Kritik an deren Tätigkeit aus, insbesondere hinsichtlich der Gewährleistung der Öffentlichkeit der Arbeit und der Verantwortung für die Arbeit;
- schaffen sie die Voraussetzungen für eine umfassende Beteiligung der Jugend und ihrer Organisationen am gesellschaftlichen und politischen Leben;
- gewährleisten sie die Information der Werktätigen und Bürger und ihren Einfluß auf das gesellschaftliche System der Information sowie auf die Erfüllung der Rolle der Presse und anderer Formen der öffentlichen Information und Kommunikation;
- kämpfen sie für humane Beziehungen zwischen en Menschen, für die Entwicklung eines sozialistischen demokratischen Bewußtseins und der Normen des sozialistischen Lebens sowie für die Beseitigung von Erscheinungen, welche die Entwicklung der sozialistischen, auf Selbstverwaltung beruhenden, demokratischen gesellschaftlichen Beziehungen hemmen oder ihnen auf irgendeine Weise Schaden zufügen.

Die gesellschaftlich-politischen Gemeinschaften haben im Rahmen ihrer Rechte und Pflichten die materiellen und sonstigen Voraussetzungen für die Ausübung der durch dei Verfassung bestimmten Funktionen des Sozialistischen Bundes der Werktätigen Jugoslawiens sicherzustellen.

Die freiwillig in der Gewerkschaft organisierten Arbeiter kämpfen als breiteste Organisation der Arbeiterklasse: für die Realisierung der durch die Verfassung bestimmten Stellung der Arbeiterklasse; für die Verwirklichung sozialistischer Selbstverwaltungsrechte sowie anderer Rechte der Arbeiter in allen Arbeits- und Lebensbereichen; für die Gewährleistung der Gleichberechtigung der Arbeiter in den Vereinigungen der Arbeit und der Mittel, beim Erwerb und der Verteilung des Einkommens, sowie bei der Festlegung gemeinsamer Maßstäbe für die Verteilung nach den Arbeitsergebnissen; für die Verbindung und Integration verschiedener Bereiche der gesellschaftlichen Arbeit nach Selbstverwaltungsgrundsätzen; für die Entwicklung der gesellschaftlichen Produktivkräfte und die Anhebung der Arbeitsproduktivität; für die nach Selbstverwaltungsgrundsätzen erfolgende Koordination der einzelnen, gemeinsamen und allgemeinen gesellschaftlichen Interessen; für die Hebung des Bildungsniveaus der Arbeiter und die Befähigung der Arbeiter zur Ausübung von Selbstverwaltungs- und anderen gesellschaftlichen Funktionen; für ein demokratisches Vorschlagsverfahrens und eine demokratische Festlegung der Kandidaten für die Delegierten in die Verwaltungsorgane der Organisationen der assoziierten Arbeit und in die übrigen Selbstverwaltungsorganisationen und -gemeinschaften, der Kandidaten für die Delegationen in diesen Organisationen und der gesellschaftlich-politischen Gemeinschaften; für eine möglichst breite Beteiligung der Arbeiter an der Ausübung der Funktionen der Macht und der Verwaltung der übrigen gesellschaftlichen Angelegenheiten; für die Verwirklichung der Interessen der Arbeiterklasse in der Kaderpolitik; für den Schutz der Rechte der Arbeiter; für die Gewährleistung der sozialen Sicherheit und die Entwicklung des Lebensstandards der Arbeiter sowie für die Entwicklung und Festigung der Solidarität und für die Stärkung des Klassenbewußtseins und der Verantwortung der Selbstverwalter.

Die Gewerkschaft ergreift Initiativen zum Abschluß von Selbstverwaltungsabkommen und gesellschaftlichen Vereinbarungen, beteiligt sich unmittelbar an den Verfahren zum Abschluß dieser Abkommen und Vereinbarungen und macht den Verwaltungsorganen der Selbstverwaltungsorganisationen und -gemeinschaften, den Versammlungen der gesellschaftlich-politischen Gemeinschaften sowie anderen staatlichen und gesellschaftlichen Organen Vorschläge zur Lösung von Fragen, die die materielle und gesellschaftliche Stellung der Arbeiterklasse betreffen.

IX.

Društveno-ekonomski i politički sustav i drugi odnosi utvrđeni ovim ustavom usmjereni su na proširivanje uvjeta za dalji razvitak socijalističkog društva za prevazilaženje njegovih protivurečnosti i za takav društveni napredak koji će, na osnovu svestrane razvijenosti proizvodnih snaga, visoke proizvodnosti rada, obilja proizvoda i svestranog razvitka čovjeka kao slobodne ličnosti, omogućiti razvijanje takvih društvenih odnosa u kojima će se ostvariti načelo komunizma „Svatko prema sposobnostima — svakome prema potrebama“.

 

U tom cilju organi samoupravljanja, državni organi, samoupravne organizacije i zajednice, društveno-političke i druge organizacije, radni ljudi i građani neposredno — pozvani su cjelokupnom svojom djelatnošću:
- proširivati i jačati materijalnu osnovu društva i života pojedinaca razvijanjem proizvodnih snaga, podizanjem proizvodnosti rada i stalnim unapređivanjem socijalističkih samoupravnih odnosa,
- stvarati uvjete u kojima će se prevazilaziti društveno-ekonomske razlike između umnog i fizičkog rada i u kojima će ljudski rad postajati sve potpunije ispoljavanje stvaralaštva i ljudske ličnosti,
- proširivati i razvijati sve oblike samoupravljanja i socijalističkog samoupravnog demokratizma, a naročito u oblastima u kojima preovlađuju funkcije političke vlasti, ograničavati prinudu i stvarati uvjete za njeno otklanjanje i izgrađivati među ljudima odnose zasnovane na svijesti o zajedničkim interesima, na socijalističkoj etici i na slobodnom stvaralaštvu čovjeka,

- doprinositi ostvarivanju ljudskih sloboda i prava, humanizovanju društvene sredine i ljudske ličnosti, jačanju solidarnosti i čovečnosti među ljudima i poštovanju ljudskog dostojanstva,
-razvijati svestranu suradnju i zbližavanje sa svim narodima, u skladu sa progresivnim težnjama čovječanstva za stvaranjem slobodne zajednice svih naroda svijeta.

IX.

Družbenoekonomski in politični sistem in drugi odnosi, ki jih določa ta ustava, so usmerjeni v razširjanje pogojev za nadaljnji razvoj socialistične družbe, za premagovanje protislovij v njej in za tak družbeni napredek, ki bo na podlagi vsestranske razvitosti proizvajalnih sil, visoke produktivnosti dela, obilja proizvodov in vsestranskega razvoja človeka kot svobodne osebnosti omogočil razvoj takih družbenih odnosov, v katerih se bo uresničevalo načelo komunizma: »Vsak po svojih sposobnostih - vsakemu po njegovih potrebah«.

 

V ta namen so organi samoupravljanja, državni organi, samoupravne organizacije in skupnosti, družbenopolitične in druge organizacije, delovni ljudje in občani neposredno poklicani, da z vso svojo dejavnostjo:
- širijo in krepijo materialno osnovo družbe in življenja posameznikov, s tem da razvijajo proizvajalne sile, večajo produktivnost dela in nenehno razvijajo socialistične samoupravne odnose;
- ustvarjajo razmere, v katerih se bodo odpravljale družbenoekonomske razlike med umskim in fizičnim delom in v katerih bo postalo človeško delo čedalje popolnejši izraz ustvarjalnosti in človekove osebnosti;
- širijo in razvijajo vse oblike samoupravljanja in socialističnega samoupravnega demokratizma, zlasti na področjih, na katerih prevladujejo funkcije politične oblasti, omejujejo prisilo in ustvarjajo pogoje za njeno odpravo ter gradijo med ljudmi odnose, ki temeljijo na zavesti o skupnih interesih, na socialistični etiki in na svobodni človekovi ustvarjalnosti;

- prispevajo k uresničevanju človekovih svoboščin in pravic, k humanizaciji družbenega okolja in človekove osebnosti, h krepitvi solidarnosti in človečnosti med ljudmi ter k spoštovanju človekovega dostojanstva;
- razvijajo v skladu z naprednimi težnjami človeštva vsestransko sodelovanje in zbliževanje z vsemi narodi, da se ustvari svobodna skupnost vseh narodov na svetu.
 

IX.

Das gesellschaftlich-ökonomische und politische System und die übrigen durch diese Verfassung bestimmten Verhältnisse sind auf die Erweiterung der Voraussetzungen für eine Weiterentwicklung der sozialistischen Gesellschaft gerichtet, auf die Überwindung ihrer Widersprüche und auf einen solchen gesellschaftlichen Fortschritt, der aufgrund einer umfassenden Entwicklung der Produktivkräfte, einer hohen Arbeitsproduktivität, eines  Erzeugnisüberschusses und einer umfassenden Entwicklung des Menschen als freier Persönlichkeit, die Entwicklung solcher gesellschaftlicher Verhältnisse ermöglicht, in denen der Grundsatz des Kommunismus "Jeder nach seinen Fähigkeiten - jedem nach seinen Bedürfnissen" verwirklicht sein wird.

Zu diesem Zweck sind die Selbstverwaltungsorgane, die staatlichen Organe, die Selbstverwaltungsorganisationen und -gemeinschaften, die gesellschaftlich-politischen und andere Organisationen sowie die Werktätigen und Bürger unmittelbar aufgerufen, mit all ihrem Tun:
- die materielle Grundlage der Gesellschaft und des Lebens des einzelnen durch die Entwicklung der Produktivkräfte, die Anhebung der Arbeitsproduktivität und durch eine stetige Verbesserung der sozialistischen Selbstverwaltungsbeziehungen zu erweitern und zu stärken;
- Voraussetzungen zu schaffen, unter denen die gesellschaftlich-ökonomischen Unterschiede zwischen physischer und geistiger Arbeit überwunden werden, in denen die menschliche Arbeit zunehmend zur Äußerung der schöpferischen Kräfte und der menschlichen Persönlichkeit wird;
- alle Formen der Selbstverwaltung und der sozialistischen, auf Selbstverwaltung beruhenden Demokratie zu erweitern und zu entwickeln, insbesondere in den Bereichen, in denen die Funktionen der politischen Macht vorherrschen; die Anwendung von Zwang einzuschränken und die Voraussetzungen für seine Beseitigung zu schaffen, sowie zwischen den Menschen Beziehungen aufzubauen, die auf dem Bewußtsein gemeinsamer Interessen, auf der sozialistischen Ethik und auf der freien schöpferischen Entfaltung des Menschen beruhen;
- zur Durchsetzung der menschlichen Freiheiten und Rechte, zur Humanisierung der Gesellschaft und der menschlichen Persönlichkeit, zur Stärkung der Solidarität und der Menschlichkeit zwischen den Menschen sowie zur Achtung der Menschenwürde beizutragen;
- eine universale Zusammenarbeit mit und die Annäherung an alle Völker im Einklang mit den fortschrittlichen Bestrebungen der Menschen zur Schaffung einer freien Gemeinschaft aller Völker der Welt zu entwickeln.

X.

Izražavajući osnovna načela socijalističkog samoupravnog društva i njegovog napretka, ovaj dio ustava je osnova i pravac za tumačenje ustava i zakona, kao i za djelovanje svih i svakoga.

X.

Ta del ustave izraža temeljna načela socialistične samoupravne družbe in njenega napredka ter je podlaga in smer za razlago ustave in zakonov kakor tudi za delovanje vseh in vsakogar.

X.

Indem er den Grundprinzipien der sozialistischen, auf Selbstverwaltung beruhenden Gesellschaft Ausdruck verleiht, bildet dieser Teil der Verfassung die Grundlage und Richtlinie zur Auslegung der Verfassung und der Gesetze sowie für das Handeln aller und jedes Einzelnen.

DIO PRVI.
Socijalistička Federativna Republika Jugoslavija
 

PRVI DEL.
SOCIALISTIČNA FEDERATIVNA REPUBLIKA JUGOSLAVIJA
  
 

Erster Teil.
Die Sozialistische Föderative Republik Jugoslawien

 

Teritorija republike ne može se menjati bez pristanka republike, a teritorija autonomne pokrajine — ni bez pristanka autonomne pokrajine.
 

Granica Socijalističke Federativne Republike Jugoslavije ne može se menjati bez saglasnosti svih republika i autonomnih pokrajina.

Granica između republika može se menjati samo na osnovu njihovog sporazuma, a ako se radi o granici autonomne pokrajine — i na osnovu njene saglasnosti.
 

Ozemlje republike se ne more spremeniti brez privolitve republike, ozemlje avtonomne pokrajine pa tudi ne brez privolitve avtonomne pokrajine.
 

Meja Socialistične federativne republike Jugoslavije se ne more spremeniti brez soglasja vseh republik in avtonomnih pokrajin.

Meja med republikama se sme spremeniti samo po njunem sporazumu; če gre za mejo avtonomne pokrajine, pa še z njenim soglasjem.
 

Das Gebiet einer Republik kann nicht ohne Zustimmung der Republik und das Gebiet einer autonomen Gebietskörperschaft - nicht ohne die Zustimmung der autonomen Gebietskörperschaft geändert werden.

Die Grenze der Sozialistischen Föderativen Republik Jugoslawien kann nicht ohne die Zustimmung aller Republiken und autonomen Gebietskörperschaften verändert werden.

Eine Grenze zwischen den Republiken kann nur aufgrund eines Einvernehmens zwischen ihnen verändert werden, und wenn es sich um eine Grenze einer autonomen Gebietskörperschaft handelt, nur mit deren Zustimmung.

Durch das Amendment IX. vom 25. November 1988, Ziffer 2, wurde der Artikel 8 faktisch aufgehoben und durch Ziffer 1 ersetzt:
"1. Himna Socijalističke Federativne Republike Jugoslavije je „Hej, Sloveni“."

Durch das Amendment IX. vom 25. November 1988, Ziffer 2, wurde der Artikel 8 faktisch aufgehoben und durch Ziffer 1 ersetzt:
"1. Die Hymne der Sozialistischen Föderativen Republik Jugoslawien ist "Auf, Slawen"."

DIO DRUGI.
DRUŠTVENO UREĐENJE

DRUGI DEL.
DRUŽBENA UREDITEV
  

Zweiter Teil.
Die gesellschaftliche Ordnung

GLAVA I.
DRUŠTVENO-EKONOMSKO UREĐENJE
 

I. poglavje.
Družbenoekonomska ureditev
 

Titel I.
Die gesellschaftlich-wirtschaftliche Ordnung
 

1. Položaj čoveka u udruženom radu i društvena svojina

1. Položaj človeka v združenem delu in družbena lastnina

1. Die Stellung des Menschen in der assoziierten Arbeit und das gesellschaftliche Eigentum
 

Durch das Amendment XLVII. vom 25. November 1988 wurden im Artikel 8 die Worte "osnovnim i drugim" gestrichen.

Durch das Amendment XLVII. vom 25. November 1988 wurden im Artikel 10 die Worte "Grund- und anderen" gestrichen.

Niko ne može ni neposredno ni posredno sticati materijalne i druge koristi eksploatacijom tuđeg rada.

Niko ne sme na bilo koji način onemogućavati ni ograničavati radnika da ravnopravno s drugim radnicima odlučuje o svom radu i o uslovima i rezultatima svog rada.

Nihče si ne more niti neposredno niti posredno pridobivati materialnih in drugih koristi z izkoriščanjem tujega dela.

Nihče ne sme na nikakršen način onemogočati in ne omejevati delavca, da ne bi enakopravno z drugimi delavci odločal o svojem delu ter o pogojih in rezultatih svojega dela.

Niemand darf aus der Ausbeutung fremder Arbeit unmittelbar oder mittelbar einen materiellen oder einen sonstigen Nutzen ziehen.

Niemand darf auf irgend eine Weise den Arbeiter daran hindern, oder ihn davon abhalten, gemeinsam mit den anderen Arbeitern über seine Arbeit, die Voraussetzungen und Ergebnisse seiner Arbeit zu entscheiden.

Niko ne može steći pravo svojine na društvena sredstva koja su uslov rada u osnovnim i drugim organizacijama udruženog rada ili materijalna osnova ostvarivanja funkcija samoupravnih interesnih zajednica ili drugih samoupravnih organizacija i zajednica i društveno-političkih zajednica.
 

Društvena sredstva se ne mogu koristiti za prisvajanje tuđeg viška rada, ni za stvaranje uslova za takvo prisvajanje.

Durch das Amendment X. vom 25. November 1988, Ziffer 14, wurde der Artikel 12 Abs. 3 faktisch aufgehoben und durch Ziffer 1 ersetzt:
"1. Tekući rad radnika i društvena sredstva kao društveni kapital osnov su upravljanja i prisvajanja rezultata rada ostvarenih poslovanjem tim sredstvima."

Durch das Amendment XLVII. vom 25. November 1988 wurden im Artikel 12 Abs. 2 die Worte "osnovnim i drugim" gestrichen.

Nihče ne more pridobiti lastninske pravice na družbenih sredstvih, ki so pogoj za delo v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ali materialna osnova za uresničevanje funkcij samoupravnih interesnih skupnosti ali drugih samoupravnih organizacij in skupnosti in družbenopolitičnih skupnosti.
 

Družbena sredstva se ne morejo uporabljati za prilaščanje tujega presežnega dela, niti ne za to, da bi omogočala tako prilaščanje

Niemand kann ein Eigentumsrecht an den gesellschaftlichen Mitteln erwerben, die die Arbeitsgrundlage in den Grund- und anderen Organisationen der assoziierten Arbeit oder die materielle Grundlage für die Erfüllung der Funktionen der sich selbst verwaltenden Interessengemeinschaften oder anderer Selbstverwaltungsorganisationen und -gemeinschaften sowie der gesellschaftlich-politischen Gemeinschaften bilden.

Die gesellschaftlichen Mittel dürfen weder zur Aneignung des Mehrwerts fremder Arbeit noch zur Schaffung der Voraussetzungen einer solchen Aneignung genutzt werden.

Durch das Amendment X. vom 25. November 1988, Ziffer 14, wurde der Artikel 12 Abs. 3 faktisch aufgehoben und durch Ziffer 1 ersetzt:
"1. "
 

Durch das Amendment XLVII. vom 25. November 1988 wurden im Artikel 12 Abs. 2 die Worte "Grund- und anderen" gestrichen.

Prava, obaveze i odgovornosti u pogledu raspolaganja, korišćenja i upravljanja društvenim sredstvima,uređuju se ustavom i zakonom, u skladu sa prirodom i namenom tih sredstava.

Durch das Amendment X. vom 25. November 1988, Ziffer 14, wurde der Artikel 13 durch die Bestimmungen der Ziffer 2 ergänzt:
"2. Svako se uključuje u rad društvenim sredstvima slobodno i pod jednakim uslovima, zavisno od znanja i sposobnosti da zajedno s drugim radnicima ta sredstva stalno obnavlja, uvećava i unapređuje."

Pravice, obveznosti in odgovornosti glede razpolaganja, uporabe in upravljanja družbenih sredstev urejata ustava in zakon skladno z naravo in namenom teh sredstev.
 

Die Rechte, Pflichten und die Verantwortung in Bezug auf die Verfügung, die Nutzung und die Verwaltung der gesellschaftlichen Mittel werden im Einklang mit der Natur und dem Verwendungszweck dieser Mittel durch Verfassung und Gesetz geregelt.

Durch das Amendment X. vom 25. November 1988, Ziffer 14, wurde der Artikel 13 durch die Bestimmungen der Ziffer 2 ergänzt:
"2. "

Osnovna organizacija udruženog rada je osnovni oblik udruženog rada u kome radnici neposredno i ravnopravno ostvaruju svoja društveno-ekonomska i druga samoupravna prava i odlučuju o drugim pitanjima svog društveno-ekonomskog položaja.

Protivustavan je svaki akt i radnja kojima se povređuju ova prava radnika.
 

Durch das Amendment X. vom 25. November 1988 wurde durch den Ziffer 14 Abs. 2 der Artikel 14 Abs. 2 aufgehoben.

Durch das Amendment XLVII. vom 25. November 1988 wurde im Artikel 14 Abs. 1 das Wort "osnovna" gestrichen.

Temeljna organizacija združenega dela je osnovna oblika združenega dela, v kateri delavci neposredno in enakopravno uresničujejo svoje družbenoekonomske in druge samoupravne pravice in odločajo o drugih vprašanjih svojega družbenoekonomskega položaja.

Protiustaven je vsak akt in vsako dejanje, s katerim bi bile kršene te pravice delavcev.
 

Die Grundorganisation der assoziierten Arbeit ist die Grundform der assoziierten Arbeit, in der die Arbeiter unmittelbar und gleichberechtigt ire gesellschaftlich-ökonomischen und andere Selbstverwaltungsrechte ausüben und über sonstige Fragen ihrer gesellschaftlich-ökonomischen Stellung entscheiden.

Verfassungswidrig ist jeder Akt und jede Handlung, durch die diese Rechte der Arbeiter verletzt werden.

Durch das Amendment X. vom 25. November 1988 wurde durch den Ziffer 14 Abs. 2 der Artikel 14 Abs. 2 aufgehoben.

Durch das Amendment XLVII. vom 25. November 1988 wurde im Artikel 14 Abs. 1 das Wort "Grundorganisationen" ersetzt durch: "Organisationen".

Radnici u udruženom radu ne mogu u ostvarivanju prava rada društvenim sredstvima sticati materijalne koristi i druga preimućstva koja nisu zasnovana na njihovom radu.

Durch das Amendment X. vom 25. November 1988, Ziffer 14, wurde der Artikel 15 faktisch aufgehoben und durch Ziffer 3 ersetzt:
"3. U ostvarivanju prava rada društvenim sredstvima, radnici u udruženom radu odgovorni su jedni drugima i društvenoj zajednici kao celini.
Radnici u udruženom radu dužni su da ekonomski celishodno i društveno odgovorno koriste društvena sredstva i da ih stalno obnavljaju, uvećavaju i unapređuju.
Radnici u udruženom radu koriste se rezultatima koje ostvare radom i upravljanjem društvenim sredstvima i snose materijalne i druge posledice ekonomski necelishodnog i društveno neodgovornog korišćenja tih sredstava.
Radniku u udruženom radu koji nesavesno ili neuspešno ispunjava svoje dužnosti i radne obaveze prestaje radni odnos pod uslovima i na način koji su utvrđeni zakonom."

Delavci v združenem delu si ne morejo pri uresničevanju pravice dela z družbenimi sredstvi pridobivati materialnih koristi in drugih prednosti, ki ne temeljijo na njihovem delu.

Die Arbeiter in der assoziierten Arbeit dürfen in Ausübung des Rechtes, mit den gesellschaftlichen Mitteln zu arbeiten, keinen materiellen Nutzen oder andere Vorteile erwerben, die sich nicht auf ihre Arbeit gründen.

Durch das Amendment X. vom 25. November 1988, Ziffer 14, wurde der Artikel 15 faktisch aufgehoben und durch Ziffer 3 ersetzt:
"3. "

Slobodnu razmenu svog rada radnici tih organizacija udruženog rada ostvaruju neposredno sa radnim ljudima čije potrebe i interese zadovoljavaju ili preko njihovih organizacija udruženog rada i samoupravnih interesnih zajednica, odnosno u okviru samoupravnih interesnih zajednica.
 

Radnici organizacija udruženog rada društvenih delatnosti ostvaruju slobodnom razmenom rada jednak društveno-ekonomski položaj kao i radnici organizacija udruženog rada drugih delatnosti.
 

Na načelima slobodne razmene rada stiču dohodak i radnici organizacija udruženog rada u drugim delatnostima u kojima delovanje zakonitosti tržišta ne može biti osnov usklađivanja rada i potreba, ni osnov vrednovanja rezultata rada.
 

Durch das Amendment X. vom 25. November 1988, Ziffer 14, wurde der Artikel 16 faktisch aufgehoben und durch Ziffer 7 ersetzt:
"7. Radnici u organizacijama udruženog rada koje obavljaju delatnost u oblasti obrazovanja, nauke, kulture, zdravstva i socijalne zaštite, ili drugu društvenu delatnost stiču dohodak slobodnom razmenom rada neposredno sa korisnicima njihovih proizvoda i usluga ili u okviru, odnosno preko samoupravnih interesnih zajednica i drugih oblika samoupravnog organizovanja.
Radnici u organizacijama udruženog rada koje obavljaju društvene delatnosti, zavisno od prirode delatnosti i potreba koje se zadovoljavaju njihovim obavljanjem, stiču dohodak i prodajom svojih proizvoda i usluga na tržištu i u odnosima zajedničkog ostvarivanja dohotka međusobno ili sa radnicima u organizacijama udruženog rada koje obavljaju druge delatnosti.
Radnici u organizacijama udruženog rada koje obavljaju društvene delatnosti i korisnici njihovih proizvoda i usluga ravnopravno uređuju uslove sticanja dohotka koji se ostvaruje slobodnom razmenom rada, vrednovanjem svih činilaca i rezultata rada.
Radnici u organizacijama udruženog rada koje obavljaju društvene delatnosti ostvaruju u sticanju dohotka jednak društveno-ekonomski položaj kao i radnici u drugim organizacijama udruženog rada."

Svobodno menjavo svojega dela uresničujejo delavci teh organizacij združenega dela neposredno z delovnimi ljudmi katerih potrebe in interese zadovoljujejo, ali po njihovih organizacijah združenega dela in samoupravnih interesnih skupnostih oziroma v okviru samoupravnih interesnih skupnosti.
 

Delavci organizacij združenega dela družbenih dejavnosti dosegajo s svobodno menjava dela enak družbenoekonomski položaj kot ga imajo delavci organizacij združenega dela in drugih dejavnosti.
 

Po načelih svobodne menjave dela pridobivajo dohodek tudi delavci organizacij združenega dela v drugih dejavnostih, v katerih delovanje tržnih zakonitosti ne more biti podlaga za usklajevanje dela in potreb in ne podlaga za vrednotenje rezultatov dela.

Den freien Austausch ihrer Arbeit führen die Arbeiter dieser Organisationen der assoziierten Arbeit unmittelbar mit den Werktätigen, deren Bedürfnisse und Interessen sie befriedigen, durch, oder über ihre Organisationen der assoziierten Arbeit und die sich selbstverwaltenden Interessengemeinschaften oder im Rahmen der sich selbstverwaltenden Interessengemeinschaften.

Die Arbeiter in den Organisationen der assoziierten Arbeit der gesellschaftlichen Tätigkeitsbereiche realisieren durch den freien Austausch der Arbeit die gleiche gesellschaftlich-ökonomische Stelle, die auch die Arbeiter der Organisationen der assoziierten Arbeit anderer Tätigkeitsbereiche haben.

Nach den Grundsätzen des freien Austausches der Arbeit erwerben auch die Arbeiter in Organisationen der assoziierten Arbeit in anderen Tätigkeitsbereichen ein Einkommen, in denen das Wirken der Gesetzmäßigkeiten des Marktes nicht die Grundlage für die Koordination von Arbeit und Bedürfnissen, noch die Grundlage für die Bewertung der Arbeitsergebnisse sein kann.

Durch das Amendment X. vom 25. November 1988, Ziffer 14, wurde der Artikel 16 faktisch aufgehoben und durch Ziffer 7 ersetzt:
"7. "

Dohodak koji zajednički ostvare udruživanjem rada i sredstava, osnovne organizacije udruženog rada raspodeljuju u celini među sobom prema svom doprinosu ostvarivanju tog dohotka, a na osnovu merila koja utvrde samoupravnim sporazumom.

Ostvareni dohodak u osnovnoj organizaciji udruženog rada predstavlja materijalnu osnovu prava radnika da odlučuju o uslovima svog rada i raspodeli dohotka i da stiču lični dohodak.

Durch das Amendment XLVII. vom 25. November 1988 wurden im Artikel 17 die Worte "osnovnoj" bzw. "osnovnim" bzw. "osnovne" gestrichen.
 

Dohodek, ki ga skupaj dosežejo temeljne organizacije združenega dela z združevanjem dela in sredstev, razdelijo v celoti med seboj glede na delež, ki so ga k njemu prispevale; in sicer po merilih, ki jih določijo s samoupravnim sporazumom.
 

V temeljni organizaciji združenega dela doseženi dohodek je materialna osnova za pravico delavcev, da odločajo o pogojih svojega dela in o delitvi dohodka ter da pridobivajo osebni dohodek.

Die Grundorganisationen der assoziierten Arbeit verteilen das gemeinsam durch die Vereinigung der Arbeit und der Mittel erzielte Einkommen in seiner Gesamtheit unter sich, gemäß ihrem Beitrag zur Erzielung dieses Einkommens und aufgrund von Maßstäben, die sie durch Selbstverwaltungsabkommen festlegen.

Das in der Grundorganisation der assoziierten Arbeit erzielte Einkommen bildet die materielle Grundlage der Rechte der Arbeiter, über die Bedingungen ihrer Arbeit und die Verteilung des Einkommens zu entscheiden, sowie ein persönliches Einkommen zu erwerben.

Durch das Amendment XLVII. vom 25. November 1988 wurden im Artikel 17 die Worte "Grundorganisationen" bzw. "Grundorganisation" ersetzt durch: "Organisationen" bzw. "Organisation".

Upravljanje delom dohotka koji se koristi za razvoj materijalne osnove udruženog rada u opštini ili u republici, odnosno autonomnoj pokrajini, zasniva se na samoupravnim osnovama.

Durch das Amendment X. vom 25. November 1988, Ziffer 14, wurde der Artikel 18 Abs. 1 faktisch aufgehoben und durch Ziffer 8 ersetzt:
"8. Deo dohotka koji je razultat rada u izuzetno povoljnim prirodnim uslovima ili u izuzetno povoljnim uslovima stvorenim položajem mesta rada i poslovanja utvrđuje se i koristi, u skladu sa samoupravnim sporazumom i zakonom, za razvoj organizacije udruženog rada u kojoj je ostvaren i, kad je zakonom određeno, za razvoj materijalne osnove rada i zaštitu životne sredine u opštini, zajednici opština, gradskoj zajednici i republici, odnosno autonomnoj pokrajini, ili za razvoj komunalne infrastrukture."

Odločanje o delu dohodka, ki se uporablja za razvoj materialne osnove združenega dela v občini ali v republiki oziroma avtonomni pokrajini, temelji na samoupravnih osnovah.

Die Verwaltung des Einkommensteils, der zur Entwicklung der materiellen Grundlage der assoziierten Arbeit in einer  Gemeinde, Republik oder autonomen Gebietskörperschaft verwendet wird, stützt sich af Selbstverwaltungsgrundlagen.

Durch das Amendment X. vom 25. November 1988, Ziffer 14, wurde der Artikel 18 Abs. 1 faktisch aufgehoben und durch Ziffer 8 ersetzt:
"8. "

Radnici za ukupnu ličnu i zajedničku potrošnju raspoređuju deo dohotka srazmeran njihovom doprinosu ostvarivanju dohotka koji su dali svojim radom i ulaganjem društvenih sredstava kao minulog rada radnika.
 

Durch das Amendment X. vom 25. November 1988, Ziffer 14, wurde der Artikel 19 faktisch aufgehoben und durch Ziffer 5 ersetzt:
"5. Radnici u udruženom radu, u uslovima delovanja zakonitosti tržišta i socijalističkih samoupravnih društveno-ekonomskih odnosa, ostvaruju prihod prodajom proizvoda i usluga na tržištu ili slobodnom razmenom rada.
Radnici u udruženom radu iz ostvarenog prihoda u različitim oblicima udruživanja rada i sredstava i drugim oblicima poslovanja naknađuju utrošena sredstva i stiču i raspoređuju dohodak za proširenu reprodukciju, rezerve i zadovoljavanje svojih ličnih, zajedničkih i opštih društvenih potreba.
Radnici u udruženom radu za ukupnu ličnu i zajedničku potrošnju raspoređuju deo dohotka srazmeran svom doprinosu ostvarivanju dohotka koji su dali tekućim radom i upravljanjem društvenim sredstvima kao minulim radom radnika."

Delavci razporejajo za celotno osebno in skupno porabo del dohodka, sorazmeren njihovemu prispevku, ki so ga dali k dohodku s svojim delom in vlaganjeni družbenih sredstev kot minulega dela.
 

Für den gesamten persönlichen und gemeinsamen Verbrauch bestimmen die Arbeiter den Teil des Einkommens, der ihrem Beitrag zur Erzielung dieses Einkommens entspricht, den sie durch ihre Arbeit und durch die Einlage gesellschaftlicher Mittel als vorgetane Arbeit der Arbeiter geleistet haben.

Durch das Amendment X. vom 25. November 1988, Ziffer 14, wurde der Artikel 19 faktisch aufgehoben und durch Ziffer 5 ersetzt:
"5. "

Durch das Amendment XLVII. vom 25. November 1988 wurden im Artikel 20 die Worte "osnovne" gestrichen.

Durch das Amendment XLVII. vom 25. November 1988 wurden im Artikel 20 die Worte "Grundorganisation" ersetzt durch: "Organisation".

Radnici u osnovnoj organizaciji udruženog rada utvrđuju sa radnicima u drugim organizacijama udruženog rada zajedničke osnove i merila za raspoređivanje dohotka i raspodelu sredstava za lične dohotke.
 

Ako se raspoređivanjem dohotka, odnosno raspodelom sredstava za lične dohotke, narušavaju odnosi koji odgovaraju načelu raspodele prema radu ili remeti tok društvene reprodukcije, zakonom se mogu utvrditi mere kojima se obezbeđuje ravnopravnost radnika u primenjivanju načela raspodele prema radu odnosno kojima se sprečavaju ili otklanjaju poremećaji u društvenoj reprodukciji.
 

Durch das Amendment XLVII. vom 25. November 1988 wurden im Artikel 21 Abs. 1 und 2  die Worte "osnovnoj" gestrichen.

Delavci v temeljni organizaciji združenega dela določajo z delavci v drugih organizacijah združenega dela skupne osnove in merila za razporejanje dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke.
 

Če se z razporejanjem dohodka oziroma delitvijo sredstev za osebne dohodke rušijo razmerja, ki ustrezajo načelu delitve po delu, ali nastajajo motnje v družbeni reprodukciji, se lahko z zakonom določijo ukrepi, s katerimi se zagotavlja enakopravnost delavcev pri uveljavljanju načela delitve po delu oziroma s katerimi se preprečujejo ali odpravljajo motnje v družbeni reprodukciji.
 

Die Arbeiter in der Grundorganisation der assoziierten Arbeit legen mit den Arbeitern in anderen Organisationen der assoziierten Arbeit der gemeinsamen Grundlagen und Maßstäbe für die Aufteilung des Einkommens und für die Verteilung der Mittel für die persönlichen Einkommen fest.

Wenn durch die Aufteilung des Einkommens oder durch die Verteilung der Mittel für die persönlichen Einkommen, die dem Grundsatz der Verteilung nach der Arbeit entsprechenden Beziehungen gestört werden oder der Prozeß der gesellschaftlichen Reproduktion behindert wird, können durch Gesetz Maßnahmen bestimmt werden, die die Gleichberechtigung der Arbeiter bei der Anwendung des Grundsatzes der Verteilung nach der Arbeit gewährleisten bzw. Störungen in der gesellschaftlichen Reproduktion verhindern oder beseitigen.

Durch das Amendment XLVII. vom 25. November 1988 wurden im Artikel 21 Abs. 1 und 2  die Worte "Grundorganisation" ersetzt durch: "Organisation".

Visina zajemčenog ličnog dohotka i obim drugih zajemčenih prava kao i način njihovog ostvarivanja utvrđuju se samo pravnim sporazumom, društvenim dogovorom i zakonom zavisno od opšteg stepena produktivnosti ukupnog društvenog rada i opštih uslova sredine u kojoj radnik radi i živi.
 

Višino zajamčenega osebnega dohodka in obseg drugih zajamčenih pravic ter način njihovega uresničevanja določajo samoupravni sporazum družbeni dogovor in zakon glede na splošno stopnjo produktivnosti celotnega družbenega dela in splošne razmere okolja, v katerem delavec dela in živi.
 

Die Höhe des verbürgten persönlichen Einkommens und der Umfang anderer verbürgter Rechte sowie die Art und Weise ihrer Ausübung werden in Abhängigkeit von der allgemeinen Produktivitätsstufe der gesamten gesellschaftlichen Arbeit und von den allgemeinen Bedingungen des Umfeldes, in dem der Arbeiter arbeitet und lebt, durch Selbstverwaltungsabkommen, gesellschaftliche Vereinbarung und Gesetz festgelegt.

Durch das Amendment X. vom 25. November 1988, Ziffer 14, wurde der Artikel 23 faktisch aufgehoben und durch Ziffer 9 ersetzt:
"9. Zakonom se izuzetno, pod uslovima utvrđenim ustavom, može privremeno ograničiti raspolaganje radnika u organizacijama udruženog rada delom sredstava društvene reprodukcije ili utvrditi obaveza udruživanja dela tih sredstava za finansiranje neophodnih potreba društvene reprodukcije utvrđenih društvenim planom republike, odnosno autonomne pokrajine, kad je zadovoljavanje tih potreba nezamenljiv uslov života i rada građana ili privrednog i društvenog razvoja i ako se na samoupravnoj osnovi nisu mogla, odnosno ne mogu da obezbede sredstva za finansiranje tih potreba.
Organizacije udruženog rada imaju, u skladu sa zakonom, pravo na povraćaj obavezno udruženih sredstava društvene reprodukcije i pravo na naknadu za korišćenje tih sredstava, odnosno pravo na određene pogodnosti.
Upravljanje obavezno udruženim delom sredstava društvene reprodukcije zasniva se na samoupravnim osnovama."

Durch das Amendment X. vom 25. November 1988, Ziffer 14, wurde der Artikel 23 faktisch aufgehoben und durch Ziffer 9 ersetzt:
"9. "

Durch das Amendment X. vom 25. November 1988, Ziffer 14, wurde der Artikel 24 faktisch aufgehoben und durch Ziffer 4 ersetzt:
"4. Organizacija udruženog rada, odnosno drugo društveno pravno lice nosilac je prava i obaveza u pravnom prometu u odnosu na sva sredstva kojima raspolaže i koja koristi u skladu sa prirodom i namenom tih sredstava, ustavom i zakonom.
Organizacija udruženog rada, odnosno drugo društveno pravno lice za svoje obaveze odgovara svim sredstvima kojima upravljaju radnici, odnosno drugi radni ljudi i građani u toj organizaciji, odnosno u tom licu."

Durch das Amendment X. vom 25. November 1988, Ziffer 14, wurde der Artikel 24 faktisch aufgehoben und durch Ziffer 4 ersetzt:
"4. "

Za oduzeta prava u pogledu zemljišta ili drugih prirodnih bogatstava organizacija udruženog rada, odnosno drugo društveno pravno lice, ima pravo na naknadu samo za rad i sredstva uložena u to zemljište ili drugo prirodno bogatstvo. Ako su zemljište ili drugo prirodno bogatstvo uslovi rada, organizacija udruženog rada, odnosno drugo društveno pravno lice, ima pravo na naknadu kojom se obezbeđuje da ti uslovi ne budu pogoršani.
 

Za odvzete pravice glede zemljišč ali drugih naravnih bogastev ima organizacija združenega dela oziroma druga družbena pravna oseba pravico do odškodnine samo za delo in sredstva, ki jih je vložila v zemljišče ali drugo naravno bogastvo. Če je zemljišče ali drugo naravno bogastvo pogoj za delo, ima organizacija združenega dela oziroma druga družbena pravna oseba pravico do odškodnine, ki ji zagotavlja, da se ta pogoj ne bo poslabšal.
 

Bei der Entziehung von Rechten an Liegenschaften oder anderen Naturreichtümern hat die Organisation der assoziierten Arbeit oder eine andere gesellschaftliche juristische Person ein Recht auf Entschädigung nur für die in diese Liegenschaft oder einen anderen Naturreichtum eingebrachte Arbeit und Mittel. Stellen die Liegenschaft oder ein anderer Naturreichtum die Voraussetzungen für die Arbeit dar, hat die Organisation der assoziierten Arbeit und eine andere gesellschaftliche juristische Person das Recht auf einen Ersatz, der gewährleistet, daß diese Voraussetzungen nicht verschlechtert werden.

Merila za utvrđivanje doprinosa zajednički ostvarenom dohotku određuju se samoupravnim sporazumom, u skladu sa jedinstvenim načelima o udruživanju sredstava utvrđenim saveznim zakonom.

Organizacije udruženog rada koje udružuju sredstva, ne mogu po tom osnovu steći pravo na trajno učešće u dohotku organizacije udruženog rada koja se u svom poslovanju koristi tim sredstvima.

Pravo na učešće u zajednički ostvarenom dohotku po osnovu udruživanja sredstava gasi se kad organizaciji udruženog rada, pored odgovarajućeg učešća u zajednički ostvarenom dohotku, budu vraćena i sredstva čijim je udruživanjem to pravo stečeno, odnosno kad, saglasno samoupravnom sporazumu, prestane pravo na povraćaj udruženih sredstava.

Durch das Amendment X. vom 25. November 1988, Ziffer 14, wurde der Artikel 26 faktisch aufgehoben und durch Ziffer 10 ersetzt:
"10. Radnici u organizacijama udruženog rada koji udružuju sredstva ili rad i sredstva radi zajedničkog poslovanja uz zajednički rizik imaju pravo da po tom osnovu zajedno i ravnopravno, srazmerno sredstvima, odnosno radu i sredstvima koje udružuju, upravljaju tim poslovanjem, odlučuju o zajedničkom dohotku i zajedničkom prihodu, utvrđuju obaveze i odgovornosti snošenja zajedničkog rizika i utvrđuju druga međusobna prava, obaveze i odgovornosti po osnovu udruživanja sredstava, odnosno rada i sredstava.
Radnici u organizacijama udruženog rada koje osnivaju novu radnu organizaciju i udružuju sredstva imaju po tom osnovu ista prava, obaveze i odgovornosti kao i radnici kad udružuju sredstva u postojeću organizaciju udruženog rada."

Merila za ugotavljanje prispevka k skupaj doseženemu dohodku se določajo s samoupravnim sporazumom v skladu z enotnimi načeli o združevanju sredstev, ki jih določa zvezni zakon.

Organizacije združenega dela; ki združijo sredstva; ne morejo na tej podlagi pridobiti pravice do trajnega deleža od dohodka organizacije združenega dela, ki piri svojem poslovanju uporablja ta sredstva.

Pravica do deleža pri skupaj doseženem dohodku iz združitve sredstev ugasne, ko so organizaciji združenega dela poleg ustreznega deleža pri skupaj doseženem dohodku vrnjena tudi sredstva, ki je z njihovo združitvijo tako pravico pridobila, oziroma ko po samoupravnem sporazumu preneha pravica do povračila združenih sredstev.
 

Die Maßstäbe für die Bestimmung des Beitrages zu dem gemeinsam erzielten Einkommen werden durch Selbstverwaltungsabkommen im Einklang mit den einheitlich durch Bundesgesetz festgelegten Grundsätzen über die Vereinigung der Mittel festgelegt.

Organisationen der assoziierten Arbeit, die die Mittel vereinigen, können auf dieser Grundlage nicht ein Recht auf ständige Beteiligung am Einkommen der Organisation der assoziierten Arbeit, die diese Mittel bei ihrer Geschäftstätigkeit nutzt, erwerben.

Das Recht auf Beteiligung am gemeinsam erzielten Einkommen aufgrund der Vereinigung der Mittel erlischt, wenn der Organisation der assoziierten Arbeit neben einer entsprechenden Beteiligung am gemeinsam erzielten Einkommen auch die Mittel zurückgezahlt wurde, durch deren Vereinigung dieses Recht erworben wurde, oder wenn in Übereinstimmung mit dem Selbstverwaltungsabkommen das Recht auf Rückzahlung der vereinigten Mittel erlischt.

Durch das Amendment X. vom 25. November 1988, Ziffer 14, wurde der Artikel 26 faktisch aufgehoben und durch Ziffer 10 ersetzt:
"10. "

Radnici organizacije udruženog rada koja se koristi sredstvima uloženim od stranih lica imaju ista društveno-ekonomska i druga samoupravna prava kao i radnici organizacija udruženog rada koje se u svom poslovanju koriste sredstvima drugih domaćih organizacija udruženog rada.

Strano lice koje je uložilo sredstva u organizaciju udruženog rada u Socijalističkoj Federativnoj Republici Jugoslaviji može učestvovati u dohotku te organizacije samo u granicama i pod uslovima koji su utvrđeni za međusobne odnose domaćih organizacija udruženog rada.
 

Prava stranog lica u pogledu sredstava koja je uložilo u organizaciju udruženog rada u Socijalističkoj Federativnoj Republici Jugoslaviji ne mogu se umanjiti zakonom ili drugim propisom pošto je ugovor kojim su ta prava utvrđena postao punovažan.

Durch das Amendment XV. vom 25. November 1988, Ziffer 15, wurde der Artikel 27 faktisch aufgehoben und  ersetzt:
"1. Strano lice može ulagati sredstva u organizaciju udruženog rada, banku ili drugu finansijsku organizaciju, zadrugu i druge oblike saradnje i zajedničkog poslovanja.
Strano lice može zajedno s domaćim licima osnovati mešovito preduzeće, banku ili drugu finansijsku organizaciju, ugovornu organizaciju udruženog rada, a može osnovati i sopstveno preduzeće.
Saveznim zakonom se može izuzetno, kad to zahteva društveni interes, utvrditi u kojim delatnostima ili poslovima, odnosno na kojim područjima strano lice ne može osnovati sopstveno preduzeće.
2. Strano lice ima pravo da učestvuje u upravljanju zajedničkim poslovanjem za vreme za koje su sredstva uložena, pravo na transfer dobiti, pravo na povraćaj uloga i druga prava utvrđena ugovorom.
Strano lice može zadržati pravo svojine na uložena sredstva.
Kad je osnovalo sopstveno preduzeće, strano lice zadržava pravo svojine na uložena sredstva i ima pravo svojine na sredstva koja je to preduzeće ostvarilo svojim poslovanjem.
Ova prava stranog lica ne mogu se umanjiti zakonom ili drugim propisom.
3. Prava i obaveze radnika u preduzeću, zajedničkoj banci ili drugoj zajedničkoj finansijskoj organizaciji i ugovornoj organizaciji udruženog rada uređuju se kolektivnim ugovorom.
4. Saveznim zakonom uređuju se pravni položaj mešovitog preduzeća, banke ili druge finansijske organizacije, ugovorne organizacije udruženog rada i sopstvenog preduzeća i pravni položaj stranog lica koje je samostalno, odnosno zajedno sa domaćim licima osnovalo te organizacije, kao i osnovna prava i obaveze radnika koji su zaposleni u njima."

Delavci organizacije združenega dela, ki uporablja sredstva, katera so vložile tuje osebe, imajo enake družbenoekonomske in druge samoupravne pravice kot delavci organizacij združenega dela, ki uporabljajo pri svojem poslovanju sredstva drugih domačih organizacij združenega dela.

Tuja oseba, ki je vložila sredstva v organizacijo združenega dela v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji, je lahko udeležena pri njenem dohodku samo v mejah in pod pogoji, ki veljajo za medsebojnarazmerja domatih organizacij združenega dela.

 

Pravic tuje osebe glede sredstev, ki jih je vložila v organizacijo združenega dela v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji, ni mogoče zmanjšati z zakonom ali z drugim predpisom, potem ko začne veljati pogodba, v kateri so te pravice določene.
 

Die Arbeiter einer Organisation der assoziierten Arbeit, welche von ausländischen Personen eingebrachte Mittel nutzen, haben die gleichen gesellschaftlich-ökonomischen und andere Selbstverwaltungsrechte wie die Arbeiter in Organisationen der assoziierten Arbeit, die bei ihrer Geschäftstätigkeit Mittel anderer einheimischer Organisationen der assoziierten Arbeit nutzen.

Eine ausländische Person, die Mittel in eine Organisation der assoziierten Arbeit in der Sozialistischen Föderativen Republik Jugoslawien eingebracht hat, kann am Einkommen dieser Organisation nur in den Grenzen und unter den Voraussetzungen teilhaben, die für die wechselseitigen Beziehungen einheimischer Organisationen der assoziierten Arbeit festgesetzt sind.

Die Rechte einer ausländischen Person in Bezug auf die von ihr in eine Organisation der assoziierten Arbeit in der Sozialistischen Föderativen Republik Jugoslawien eingebrachten Mittel können, nachdem der Vertrag, durch den diese Rechte festgesetzt wurden, rechtskräftig geworden ist, nicht durch Gesetz oder eine andere Vorschrift geschmälert werden.

Durch das Amendment XV. vom 25. November 1988, Ziffer 15, wurde der Artikel 27 faktisch aufgehoben und  ersetzt:
"1. "

Durch das Amendment X. vom 25. November 1988, Ziffer 14, wurde der Artikel 28 faktisch aufgehoben und durch Ziffer 11 ersetzt:
"11. Organizacije udruženog rada mogu, radi proširivanja materijalne osnove rada, prikupljati novčana i druga sredstva građana i obezbediti im, uz povraćaj vrednosti tih sredstava, i naknadu za njihovo korišćenje u vidu kamate, odnosno određenih pogodnosti, u skladu sa zakonom.
Građani mogu ulagati novčana i druga sredstva u organizaciju udruženog rada uz zajednički rizik i po tom osnovu ostvariti pravo na povraćaj vrednosti tih sredstava i naknadu za korišćenje tih sredstava, zavisno od rezultata koje ostvari ta organizacija, kao i pravo da budu obaveštavani o rezultatima korišćenja tih sredstava, i stiču pravo da učestvuju u odlučivanju o određenim poslovima u vezi sa korišćenjem uloženih sredstava, u skladu sa saveznim zakonom.
Organizacija udruženog rada može radi prikupljanja, odnosno ulaganja sredstava građana i izdavati hartije od vrednosti koje glase na ime ili na donosioca i po kojima imaoci tih hartija ostvaruju pravo na naknadu za korišćenje tih sredstava, odnosno i pravo na učešće u odlučivanju, pod uslovima i na način koji su utvrđeni saveznim zakonom.
Građani mogu zadržati pravo svojine na uložena sredstva, osim u slučajevima određenim saveznim zakonom."

Durch das Amendment X. vom 25. November 1988, Ziffer 14, wurde der Artikel 28 faktisch aufgehoben und durch Ziffer 11 ersetzt:
"11. "

Radnici koji u organizaciji udruženog rada obavljaju druge poslove od zajedničkog interesa za više organizacija u njenom sastavu, kao i radnici koji obavljaju takve poslove za zemljoradničku ili drugu zadrugu, obrazuju radnu zajednicu ako ne postoje ustavom utvrđeni uslovi da se organizuju kao osnovna organizacija udruženog rada.

Radnici ovih radnih zajednica imaju pravo na sredstva za ličnu i zajedničku potrošnju u skladu sa načelom raspodele prema radu i sa osnovama i merilima raspodele koji važe u organizacijama udruženog rada, kao i druga samoupravna prava radnika u organizacijama udruženog rada u skladu sa prirodom poslova koje obavljaju i sa zajedničkim interesima radi kojih su ove radne zajednice obrazovane.
 

Međusobna prava, obaveze i odgovornosti radnika ovih radnih zajednica i korisnika njihovih usluga uređuju se samoupravnim sporazumom, a međusobni odnosi radnika u radnoj zajednici uređuju se njihovim samoupravnim aktima u skladu sa tim samoupravnim sporazumom.
 

Durch das Amendment X. vom 25. November 1988 wurde durch Ziffer 14 Abs. 2 der Artikel 29 aufgehoben.

Delavci, ki v organizaciji združenega dela opravljajo druga dela skupnega pomena za več organizacij v njeni sestavi, ter delavci, ki opravljajo taka dela za kmetijsko ali drugo zadrugo, oblikujejo delovno skupnost, če niso izpolnjeni z ustavo določani pogoji, da se organizirajo v temeljno organizacijo združenega dela.
 

Delavci teh delovnih skupnosti imajo pravico do sredstev za osebno in skupno porabo v skladu z načelom delitve po delu in v skladu z osnovami in merili za delitev, ki veljajo v organizacijah združenega dela, ter druge samoupravne pravice delavcev v organizacijah združenega dela v skladu z naravo dela, ki ga opravljajo, in v skladu s skupnimi interesi, zaradi katerih so bile te delovne skupnosti ustanovljene.

 

Medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev teh delovnih skupnosti in uporabnikov njihovih storitev se urejajo s samoupravnim sporazumom, medsebojna razmerja delavcev v delovni skupnosti pa z njihovimi samoupravnimi akti v skladu s tem samoupravnim sporazumom.
 

Arbeiter, die in einer Organisation der assoziierten Arbeit andere Tätigkeiten von gemeinsamem Interesse für mehrere Organisation in deren Verbund wahrnehmen, sowie Arbeiter, die solche Tätigkeiten für eine landwirtschaftliche oder eine andere Genossenschaft wahrnehmen, bilden eine Arbeitsgemeinschaft, wenn die verfassungsmäßig festgelegten Voraussetzungen, sich als Grundorganisation der assoziierten Arbeit zu organisieren, nicht vorliegen.

Den en Abeitern dieser Arbeitsgemeinschaften steht ein Recht auf Mittel für den persönlichen und gemeinsamen Verbrauch im Einklang mit dem Grundsatz der Verteilung nach der Arbeit und mit den Grundlagen und Maßstäben für die Verteilung zu, die in den Organisationen der assoziierten Arbeit gelten, sowie andere Selbstverwaltungsrechte der Arbeiter in den Organisationen der assoziierten Arbeit, im Einklang mit der Natur, der von ihnen ausgeübten Tätigkeiten und mit den gemeinsamen Interessen, deretwegen diese Arbeitsgemeinschaften gebildet worden sind.

Die wechselseitigen Rechte, Pflichten und Verantwortung der Arbeiter dieser Arbeitsgemeinschaften sowie der Nutznießer ihrer Dienstleistungen werden durch ein Selbstverwaltungsabkommen geregelt; die wechselseitigen Beziehungen der Arbeiter in der Arbeitsgemeinschaft durch ihre Selbstverwaltungsakte, im Einklang mit diesem Selbstverwaltungsabkommen.

Durch das Amendment X. vom 25. November 1988 wurde durch Ziffer 14 Abs. 2 der Artikel 29 aufgehoben.

Međusobna prava, obaveze i odgovornosti radnika ovih radnih zajednica i organizacija, zajednica i organa za koje obavljaju poslove, uređuju se samoupravnim sporazumom, odnosno ugovorom, u skladu sa zakonom.

Na ove radne zajednice ne mogu se prenositi prava, ovlašćenja i odgovornosti organizacija, zajednica i organa za koje one vrše poslove.

Prava, obaveze i odgovornosti radnika u radnim zajednicama organa društveno-političkih zajednica uređuju se zakonom, a kad to priroda delatnosti organa dozvoljava — i samoupravnim sporazumom, odnosno ugovorom radne zajednice i tih organa, i samoupravnim aktima radne zajednice.
 

Aktivna vojna lica i građanska lica na službi u oružanim snagama Socijalističke Federativne Republike Jugoslavije ostvaruju odgovarajuća prava saglasno saveznom zakonu, u skladu sa prirodom delatnosti i karakterom oružanih snaga.
 

Durch das Amendment X. vom 25. November 1988, Ziffer 14, wurde der Artikel 30 Abs. 1 und 3 faktisch aufgehoben und durch Ziffer 12 ersetzt:
"12. Radnici koji obavljaju stručne, administrativne, pomoćne i druge poslove za zemljoradničku ili drugu zadrugu, banku ili drugu finansijsku organizaciju, organizaciju za osiguranje, samoupravnu interesnu zajednicu i drugu samoupravnu organizaciju i zajednicu ili njihovo udruženje, društveno-političku organizaciju ili drugu društvenu organizaciju i udruženje građana, mogu obrazovati radnu zajednicu. Radnu zajednicu mogu obrazovati i radnici u organima društveno-političkih zajednica pod uslovima utvrđenim zakonom.
Radnici u radnoj zajednici imaju pravo na sredstva za ličnu i zajedničku potrošnju u skladu sa načelom raspodele prema radu i s osnovama i merilima raspodele koji važe u organizacijama udruženog rada. Oni imaju i druga samoupravna prava u skladu sa prirodom poslova koje obavljaju i odgovornošću organizacija, zajednica i organa za koje obavljaju poslove za ostvarivanje njihovih funkcija i zadataka.
Na ove radne zajednice ne mogu se prenositi prava, ovlašćenja i odgovornosti organizacija, zajednica i organa za koje obavljaju poslove."

Medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev teh delovnih skupnosti ter organizacij, skupnosti in organov, za katere opravljajo dela, se urejajo s samoupravnim sporazumom oziroma s pogodbo v skladu z zakonom.

Na te delovne skupnosti se ne morejo prenašati pravice, pooblastila in odgovornosti organizacij, skupnosti in organov, za katere opravljajo dela.

Pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev v delovnih skupnostih organov družbenopolitičnih skupnosti se urejajo z zakonom; kadar to dopušča narava dejavnosti organov, pa tudi s samoupravnim sporazumom oziroma pogodbo med delovno skupnostjo in temi organi ter s samoupravnimi akti delovne skupnosti.
 

Aktivne vojaške osebe in civilne osebe, ki so v službi v oboroženih silah Socialistične federativne republike Jugoslavije, uresničujejo ustrezne pravice v skladu z zveznim zakonom in v skladu z naravo dejavnosti in značajem oboroženih sil.
 

Die wechselseitigen Rechte, Pflichten und Verantwortung der Arbeiter dieser Arbeitsgemeinschaften und Organisationen, Gemeinschaften und Organe, für die sie tätig sind, werden durch Selbstverwaltungsabkommen oder Vertrag im Einklang mit dem Gesetz geregelt.

Auf diese Arbeitsgemeinschaften dürfen keine Rechte, Befugnisse und Verantwortung der Organisationen, Gemeinschaften und Organe übertragen werden, für die sie tätig sind.

Die Rechte, Pflichten und Verantwortung der Arbeiter in den Arbeitsgemeinschaften der Organe der gesellschaftlich-politischen gemeinschaften, werden gesetzlich geregelt und, wenn die Natur der Tätigkeit der Organe dies zuläßt, - auch durch Selbstverwaltungsabkommen oder Vertrag zwischen der Arbeitsgemeinschaft und diesen Organen , sowie durch Selbstverwaltungsakte der Arbeitsgemeinschaft.

Personen im aktiven Militärdienst, sowie Zivilpersonen im Dienst der Streitkräfte der Sozialistischen Föderativen Republik Jugoslawien üben ihre entsprechenden Rechte im Einklang mit einem Bundesgesetz und im Einklang mit der Natur ihrer Tätigkeit und dem Charakter der Streitkräfte aus.

Durch das Amendment X. vom 25. November 1988, Ziffer 14, wurde der Artikel 30 Abs. 1 und 3 faktisch aufgehoben und durch Ziffer 12 ersetzt:
"12. "

Radni ljudi koji obavljaju neku od ovih delatnosti mogu udruživati svoj rad i obrazovati privremene ili trajne radne zajednice, koje imaju u osnovi isti položaj kao i organizacije udruženog rada i u kojima radni ljudi imaju u osnovi ista prava i dužnosti kao i radnici u organizacijama udruženog rada.
 

Zakonom se utvrđuju uslovi pod kojima ovi radni ljudi i njihove radne zajednice ostvaruju svoja prava i ispunjavaju obaveze, kao i uslovi pod kojima oni u obavljanju tih delatnosti mogu koristiti društvena sredstva i upravljati njima. Zakonom se određuje i način ostvarivanja saradnje ovih radnih ljudi sa organizacijama udruženog rada, kao i način njihovog učešća u stvaranju uslova za rad u tim organizacijama i u raspolaganju rezultatima svog rada izraženim u zajednički ostvarenom dohotku.
 

Durch das Amendment XXI. vom 25. November 1988, Ziffer 6, wurden die Artikel 31, 64, 66 und 68 faktisch aufgehoben und  ersetzt:
"1. Radnim ljudima se zajemčuje pravo da samostalno obavljaju delatnosti ličnim radom, odnosno ličnim radom i sredstvima u svojini građana.
Zakonom se mogu izuzetno, kad to zahteva priroda tih delatnosti ili poseban društveni interes, odrediti delatnosti koje se ne mogu samostalno obavljati ličnim radom.
Zakonom se mogu utvrditi uslovi samostalnog obavljanja delatnosti ličnim radom.
2. Radnim ljudima koji samostalno obavljaju delatnost ličnim radom zajemčuje se pravo da ostvaruju ustavom utvrđeni položaj u socijalističkim društveno-ekonomskim odnosima, da raspolažu ostvarenim rezultatima svog rada i na toj osnovi zadovoljavaju svoje lične i društvene potrebe i da na osnovu svog doprinosa, ostvaruju svoju socijalnu sigurnost na načelima uzajamnosti i solidarnosti.
3. Radni ljudi koji samostalno obavljaju delatnost ličnim radom slobodno udružuju svoj rad i sredstva, odnosno samo rad ili samo sredstva u različite oblike udruživanja. Zakonom se mogu utvrditi uslovi ovog udruživanja.
4. Radni ljudi koji samostalno obavljaju delatnost ličnim radom mogu, neposredno ili preko oblika svog udruživanja, udruživati svoj rad i sredstva, odnosno samo rad ili samo sredstva sa organizacijama udruženog rada u različitim oblicima kooperacije i trajnije saradnje.
Ovi radni ljudi zajedno i ravnopravno s radnicima u udruženom radu društvenim sredstvima u ovim oblicima kooperacije i trajnije saradnje upravljaju zajedničkim poslovima, odlučuju o zajednički ostvarenom dohotku i učestvuju u njegovoj raspodeli prema svom doprinosu ostvarivanju tog dohotka.
5. Radni ljudi koji samostalno obavljaju delatnost ličnim radom mogu zapošljavati radnike u granicama određenim zakonom.
Ugovore o zapošljavanju zaključuju ovi radni ljudi i radnici koje oni zapošljavaju u skladu s kolektivnim ugovorom koji zaključuju sindikat i odgovarajuća privredna komora, odnosno drugo udruženje u kome su predstavljeni ovi radni ljudi. Kolektivnim ugovorom obezbeđuje se radnicima koje ovi radni ljudi zapošljavaju pravo na sredstva za zadovoljavanje ličnih i zajedničkih potreba, kao i druga prava utvrđena zakonom.
Na ovim osnovama mogu zapošljavati radnike i zadruge i drugi oblici udruživanja rada i sredstava radnih ljudi koji samostalno obavljaju delatnost ličnim radom, kao i građani i građanska pravna lica."

Delovni ljudje, ki opravljajo katero od teh dejavnosti, lahko združujejo svoje delo in ustanavljajo začasne ali trajne delovne skupnosti, ki imajo v osnovi enak položaj kot organizacije združenega dela in v katerih imajo delovni ljudje v osnovi enake pravice in dolžnosti, kot jih imajo delavci v organizacijah združenega dela.
 

Zakon določa pogoje, pod katerimi ti delovni ljudje in njihove delovne skupnosti uresničujejo svoje pravice in izpolnjujejo svoje obveznosti, in pogoje, pod katerimi lahko pri opravljanju teh dejavnosti uporabljajo družbena sredstva in jih upravljajo. Zakon tudi določa, kako delovni ljudje sodelujejo z organizacijami združenega dela in kako so udeleženi pri ustvarjanju pogojev za delo v teh organizacijah in pri razpolaganju z rezultati svojega dela, izraženimi v skupaj doseženem dohodku.

 

Die Werktätigen, die eine dieser Tätigkeiten ausüben,, können ihre Arbeit vereinigen und zeitweilige oder ständige Arbeitsgemeinschaften bilden, die grundsätzlich die gleiche Stellung wie Organisationen der assoziierten Arbeit haben, und in denen die Werktätigen grundsätzlich die gleichen Rechte und Pflichten haben wie die Arbeiter in den Organisationen der assoziierten Arbeit.

Durch Gesetz  werden die Voraussetzungen, unter denen diese Werktätigen und ihre Arbeitsgemeinschaften ihre Rechte ausüben und ihre Pflichten erfüllen, sowie die Voraussetzungen, unter denen sie in Ausübung dieser Tätigkeiten gesellschaftliche Mittel nutzen und verwalten können, bestimmt. Durch Gesetz wird auch die Art und Weise der Durchführung der Zusammenarbeit dieser Werktätigen mit den Organisationen der assoziierten Arbeit sowie die Art ihrer Mitwirkung bei der Gestaltung der Arbeitsbedingungen in diesen Organisationen und bei der Verfügung über die Ergebnisse ihre Arbeit, die in dem gemeinsame erzielten Einkommen zum Ausdruck kommen, festgelegt.

Durch das Amendment XXI. vom 25. November 1988, Ziffer 6, wurden die Artikel 31, 64, 66 und 68 faktisch aufgehoben und  ersetzt:
"1. "

Organizacije udruženog rada i društveno-političke zajednice dužne su da, u skladu sa načelom uzajamnosti i solidarnosti, pružaju ekonomsku i drugu pomoć organizacijama udruženog rada koje dođu u izuzetne ekonomske teškoće i da preduzimaju mere za njihovu sanaciju ako je to u zajedničkom interesu organizacija udruženog rada, odnosno u društvenom interesu.
 

Organizacija udruženog rada, sama ili sporazumno sa drugim organizacijama udruženog rada, u skladu sa načelima uzajamnosti i solidarnosti, obezbeđuje sredstva za zapošljavanje, prekvalifikaciju i ostvarivanje stečenih prava radnika, ako prestane potreba za njihovim radom u organizaciji udruženog rada ili ako organizacija u njenom sastavu prestane sa radom.

Radnik, dok mu se ne obezbedi drugo radno mesto koje odgovara njegovim sposobnostima i kvalifikacijama, ne može da izgubi svojstvo radnika osnovne organizacije udruženog rada ako usled tehnoloških ili drugih unapređenja kojima se doprinosi povećanju produktivnosti rada i većem uspehu organizacije prestane potreba za njegovim radom u toj organizaciji.
 

Zakonom se može utvrditi obaveza udruživanja sredstava u te svrhe i za zapošljavanje uopšte, kao i propisati uslovi upotrebe tih sredstava.
 

Durch das Amendment X. vom 25. November 1988. Ziffer 14, wurde der Artikel 32 Abs. 2 aufgehoben und die Abs. 4 und 5 wurden faktisch aufgehoben und durch Ziffer 13 ersetzt:
"13. Radniku ne može prestati radni odnos ako usled tehnoloških i drugih unapređenja kojima se doprinosi povećanju produktivnosti rada i većem uspehu organizacije udruženog rada prestane potreba za njegovim radom u toj organizaciji, dok mu se ne obezbedi drugo radno mesto koje odgovara njegovim radnim sposobnostima ili na drugi način ne obezbedi ostvarivanje prava na rad ili zakonom određena prava po osnovu rada.
Zakonom se za te svrhe mogu utvrditi obaveza udruživanja sredstava ili obezbeđivanja sredstava na drugi način i propisati uslovi i način upotrebe tih sredstava."

Organizacije združenega dela in družbenopolitične skupnosti so dolžne po načelih vzajemnosti in solidarnosti dajati gospodarsko in drugo pomoč organizacijam združenega dela, ki zaidejo v izjemne gospodarske težave, in sprejeti ukrepe za njihovo sanacijo, če je to v skupnem interesu organizacij združenega dela oziroma v družbenem interesu.
 

Organizacija združenega dela zagotavlja sama ali sporazumno z drugimi organizacijami združenega dela po načelih vzajemnosti in solidarnosti sredstva za zaposlovanje, prekvalifikacijo in uresničevanje pridobljenih pravic delavcev, če njihovo delo pri njej ni več potrebno ali če organizacija v njeni sestavi neha delati.
 

Če zaradi tehnoloških ali drugih izboljšav, ki prispevajo k večji produktivnosti dela in k večjemu uspehu organizacije delavčevo delo v temeljni organizaciji združenega dela ni več potrebno, delavec ne more izgubiti lastnosti delavca te organizacije, dokler se mu ne zagotovi drugo delovno mesto, ki ustreza njegovim sposobnostim in kvalifikacijam.
 

Z zakonom se lahko določi obveznost združevanja sredstev v te namene in za zaposlovanje sploh ter predpišejo pogoji za uporabo teh sredstev.
 

Die Organisationen der assoziierten Arbeit und die gesellschaftlich-politischen Gemeinschaften sind verpflichtet, im Einklang mit dem Grundsatz der Wechselseitigkeit und der Solidarität, den Organisationen der assoziierten Arbeit, die in außerordentliche wirtschaftliche Schwierigkeiten geraten, wirtschaftliche und sonstige Hilfe zu gewähren und Maßnahmen zu ihrer Sanierung vorzunehmen, wenn dies im gemeinsamen Interesse der Organisationen der assoziierten Arbeit oder im gesellschaftlichen Interesse liegt.

Die Organisation der assoziierten Arbeit stellt selbst oder im Einvernehmen mit anderen Organisationen der assoziierten Arbeit im Einklang mit dem Grundsatz der Wechselseitigkeit und der Solidarität die Mittel für die Beschäftigung, Umschulung und die Realisierung der erworbenen Rechte der Arbeiter sicher, wenn der Bedarf für ihre Arbeit in der Organisation der assoziierten Arbeit entfällt oder wenn eine Organisation in deren Verbund ihren Betrieb einstellt.

Wenn infolge technologischer oder anderer Verbesserungen, die zur Steigerung der Arbeitsproduktivität und zur Steigerung des Erfolgs der Organisation beitragen, der Bedarf für die Arbeit eines Arbeiters in dieser Organisation entfällt, darf der Arbeiter, solange ihm nicht ein anderer, seinen Fähigkeiten und Qualifikationen entsprechender Arbeitsplatz zur Verfügung gestellt wird, nicht seine Eigenschaft als Arbeiter dieser Grundorganisation der assoziierten Arbeit verlieren.

Ein Gesetz kann die Pflicht zur Vereinigung von Mitteln zu diesem Zweck und für die Beschäftigung überhaupt anordnen und die Voraussetzungen für den Gebrauch dieser Mittel vorschreiben.

Durch das Amendment X. vom 25. November 1988. Ziffer 14, wurde der Artikel 32 Abs. 2 aufgehoben und die Abs. 4 und 5 wurden faktisch aufgehoben und durch Ziffer 13 ersetzt:
"13. "

Obaveze plaćanja poreza i drugih dažbina društveno-političkim zajednicama utvrđuju se zavisno od sposobnosti privrede da, u skladu s dostignutim stepenom produktivnosti ukupnog društvenog rada i s potrebama materijalnog i društvenog razvoja koje odgovaraju njenim mogućnostima i dugoročnim interesima razvoja proizvodnih snaga društva, obezbedi zadovoljavanje ličnih i zajedničkih potreba radnika i potreba proširene reprodukcije. Ove obaveze utvrđuju se i zavisno od sposobnosti organizacije udruženog rada da, u skladu sa opštim obavezama privrede, rezultatima rada i uspehom koje ostvari, obezbedi zadovoljavanje ovih potreba.
 

Ova načela primenjuju se i kad se aktima društveno-političkih zajednica privremeno ograniči raspolaganje sredstvima kojima upravljaju radnici u organizacijama udruženog rada ili se utvrdi obaveza udruživanja tih sredstava.
 

Durch das Amendment XLVII. vom 25. November 1988 wurden im Artikel 33 Abs. 1 das Wort "osnovne" gestrichen.

Obveznosti plačevanja davkov in drugih davščin družbenopolitičnim skupnostim se določajo po tem, koliko zmore gospodarstvo v skladu z doseženo stopnjo produktivnosti celotnega družbenega dela ter a potrebami materialnega in družbenega razvoja, ki ustrezajo možnostim gospodarstva in dolgoročnim interesom družbe za razvoj proizvajalnih sil, zagotoviti zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb delavcev ter potreb razširjene reprodukcije. Te obveznosti se določajo tudi po tem, koliko zmore organizacija združenega dela v skladu s splošnimi obveznostmi gospodarstva ter z rezultati dela in uspehi, ki jih doseže, zagotoviti zadovoljevanje teh potreb.

 

Ta načela veljajo tudi, kadar družbenopolitične skupnosti s svojimi akti začasno omejijo razpolaganje s sredstvi, ki jih upravljajo delavci v organizacijah združenega dela, ali naložijo obvezno združevanje teh sredstev.
 

Die Pflicht, Steuern und sonstige Abgaben an die gesellschaftlich-politischen Gemeinschaften zu zahlen, wird in Abhängigkeit von der Fähigkeit der Wirtschaft festgesetzt, die Befriedigung der persönlichen und gemeinsamen Bedürfnisse der Arbeit und der Bedürfnisse der erweiterten Reproduktion zu gewährleisten, im Einklang mit der erreichten Produktivitätsstufe der gesamten gesellschaftlichen Arbeit und mit den Erfordernissen der materiellen und der gesellschaftlichen Entwicklung, die ihren Möglichkeiten und den langfristigen Interessen der Entwicklung der Produktivkräfte der Gesellschaft entsprechen. Diese Pflichten werden auch in Abhängigkeit von der Fähigkeit einer Organisation der assoziierten Arbeit festgesetzt, im Einklang mit den allgemeinen Verpflichtungen der Wirtschaft, den Arbeitsergebnissen und dem erzielten Erfolg, die Befriedigung dieser Bedürfnisse zu gewährleisten.

Diese Grundsätze finden auch dann Anwendung, wenn die Verfügung über die Mittel, die die Arbeiter in den Organisationen der assoziierten Arbeit verwalten, durch Akte der gesellschaftlich-politischen Gemeinschaften vorübergehend eingeschränkt ist, oder die Pflicht zur Vereinigung dieser Mittel bestimmt wird.

Durch das Amendment XLVII. vom 25. November 1988 wurden im Artikel 33 Abs. 1 das Wort "Grundorganisation" ersetzt durch: "Organisation".

2. Udruživanje rada i sredstava društvene reprodukcije
 

2. Združevanje dela in sredstev družbene reprodukcije
 

2. Die Vereinigung der Arbeit und der Mittel der gesellschaftlichen Reproduktion
 

Međusobna prava, obaveze i odgovornosti u različitim oblicima udruživanja rada i sredstava, radnici u osnovnim organizacijama udruženog rada uređuju samoupravnim sporazumom u skladu sa zakonom, obezbeđujući u celini ovih odnosa ustavom zajemčena prava radnika.
 

Durch das Amendment XI. vom 25. November 1988. Ziffer 7, wurde der Artikel 34 faktisch  aufgehoben und durch die Ziffern 1 bis 5 ersetzt:
"1. Radnici slobodno udružuju rad i društvena sredstva u uslovima robne proizvodnje i delovanja zakonitosti tržišta, radi obavljanja privrednih i društvenih delatnosti i sticanja dohotka na tržištu ili u odnosima slobodne razmene rada.
Radnici slobodno odlučuju o oblicima samoupravnog i radnog organizovanja i oblicima udruživanja, povezivanja i saradnje organizacija udruženog rada, interesima koje u njima ostvaruju i obimu udruživanja svog rada i društvenih sredstava."

Medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti v raznih oblikah združevanja dela in sredstev urejajo delavci v temeljnih organizacijah združenega dela s samoupravnim sporazumom v skladu z zakonom, pri čemer se v vseh teh razmerjih zagotavljajo delavcem z ustavo zajamčene pravice.
 

Die wechselseitigen Rechte, Pflichten und Verantwortung in den verschiedenen Formen der Vereinigung der Arbeit und der Mittel regeln die Arbeiter in den Grundorganisationen der assoziierten Arbeit durch Selbstverwaltungsabkommen, im Einlang mit dem Gesetz, wobei sie in der Gesamtheit dieser Beziehungen die durch die Verfassung  verbürgten Rechte der Arbeiter gewährleisten.

Durch das Amendment XI. vom 25. November 1988. Ziffer 7, wurde der Artikel 34 faktisch  aufgehoben und durch die Ziffern 1 ersetzt:
"1. "

Radnu organizaciju mogu osnovati organizacije udruženog rada, samoupravne interesne zajednice, mesne zajednice, društveno-političke zajednice i druga društvena pravna lica.
 

Radnu organizaciju mogu, pod uslovima i na način koji su propisani zakonom, osnovati radni ljudi radi ostvarivanja prava na rad ili radi zadovoljavanja potreba proizvodima i uslugama organizacije koju osnivaju. Radnu organizaciju mogu, u skladu sa zakonom, osnovati i građanska pravna lica.
 

Radni ljudi, odnosno građanska pravna lica, koji u organizaciju udruženog rada koju su osnovali ulože svoja sredstva, mogu imati prema toj organizaciji, po osnovu tih sredstava, samo prava koja imaju građani od kojih organizacije udruženog rada prikupljaju sredstva radi proširivanja materijalne osnove svoga rada.

Zakonom se može propisati da radni ljudi i građanska pravna lica ne mogu osnivati radne organizacije za vršenje određenih delatnosti.

Radne organizacije imaju jednak položaj a radnici u njima jednaka društveno-ekonomska i druga samoupravna prava i odgovornosti, bez obzira na to ko je osnovao radnu organizaciju.

Durch das Amendment XI. vom 25. November 1988. Ziffer 7, wurde der Artikel 34 faktisch  aufgehoben und durch die Ziffern 2 ersetzt:
"2. Radna organizacija je samostalna samoupravna organizacija i ekonomska i poslovna celina u kojoj su radnici povezani zajedničkim interesima u radu društvenim sredstvima.
Radna organizacija u oblasti privrednih delatnosti osnovni je subjekt tržišnog poslovanja, a radna organizacija u oblasti društvenih delatnosti osnovni je subjekt slobodne razmene rada.
Radnu organizaciju mogu osnovati organizacije udruženog rada, samoupravne interesne zajednice, mesne zajednice i druga društvena pravna lica.
Društveno-politička zajednica može osnovati radnu organizaciju ako je obavljanje delatnosti te organizacije nezamenljiv uslov života i rada građana ili rada drugih organizacija na određenom području ili ako je to neophodno za rad organa te društveno-političke zajednice.
Radnu organizaciju mogu, pod uslovima i na način koji su propisani zakonom, osnovati radni ljudi i građani radi ostvarivanja prava na rad i drugih svojih interesa.
Radnu organizaciju mogu, u skladu sa zakonom, osnovati i građanska pravna lica."

Delovno organizacijo lahko ustanovijo organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti, krajevne skupnosti, družbenopolitične skupnosti in druge družbene pravne osebe.
 

Pod pogoji in na način, ki jih določa zakon; lahko ustanovijo delovno organizacijo delovni ljudje, da uresničujejo svojo pravico do dela ali zadovoljujejo svoje potrebe po proizvodih in storitvah te organizacije. Delovno organizacijo lahko v skladu z zakonom ustanovijo tudi civilne pravne osebe.
 

Delovni ljudje oziroma civilne pravne osebe, ki ustanovijo organizacijo združenega dela in vložijo vanjo svoja sredstva, imajo lahko do te organizacije iz teh sredstev samo pravice, kot jih imajo občani, od katerih organizacije združenega dela zbirajo sredstva za razširitev materialne osnove svojega dela.
 

Zakon lahko predpiše; da za opravljanje določenih dejavnosti delovni ljudje in civilne pravne osebe ne morejo ustanavljati delovnih organizacij.

Delovne organizacije imajo enak položaj, delavci v njih pa enake družbenoekonomske in druge samoupravna pravice in odgovornosti, ne glede na to, kdo je delovno organizacijo ustanovil.

Eine Arbeitsorganisation kann von Grundorganisationen der assoziierten Arbeit, sich selbstverwaltenden Interessengemeinschaften, örtlichen Gemeinschaften, gesellschaftlich-politischen Gemeinschaften und anderen gesellschaftlichen juristischen Personen gegründet werden.

Eine Arbeitsorganisation kann, unter den Voraussetzungen und auf die Weise, die das Gesetz vorschreibt, auch von Werktätigen zum Zweck der Verwirklichung des Rechts auf Arbeit oder zum Zweck der Befriedigung von Bedürfnissen an Produkten und Dienstleistungen der Organisationen, welche sie gründen, gegründet werden. Eine Arbeitsorganisation kann, im Einklang mit dem Gesetz auch von bürgerlichen juristischen Personen gegründet werden.

Die Werktätigen oder die bürgerlichen juristischen Personen, die in von ihnen gegründete Organisationen der assoziierten Arbeit Mittel eingebracht haben, können aufgrund dieser Mittel nur solche Rechte gegenüber diesen Organisationen haben, welche die Bürger haben, von denen die Organisationen der assoziierten Arbeit Mittel zur Erweiterung der materiellen Grundlage ihrer Arbeit empfangen haben.

Durch Gesetz kann vorgeschrieben werden, daß Werktätige und bürgerliche juristische Personen für die Ausübung bestimmter Tätigkeiten keine Arbeitsorganisationen gründen dürfen.

Die Arbeitsorganisationen haben die gleiche Stellung und die Arbeiter in ihnen die gleichen gesellschaftlich-ökonomischen und andere Selbstverwaltungsrechte und Verantwortung, und zwar ohne Rücksicht darauf, wer jeweils die Arbeitsorganisationen gegründet hat.

Durch das Amendment XI. vom 25. November 1988. Ziffer 7, wurde der Artikel 34 faktisch  aufgehoben und durch die Ziffern 2 ersetzt:
"2. "

Radnici u radnoj organizaciji u kojoj ne postoje uslovi da se pojedini njeni delovi organizuju kao osnovne organizacije udruženog rada, ostvaruju u radnoj organizaciji sva prava koja imaju radnici u osnovnoj organizaciji udruženog rada.
 

Društveno-ekonomski i drugi samoupravni odnosi u osnovnoj organizaciji udruženog rada uređuju se njenim statutom i drugim samoupravnim aktima u skladu sa ustavom i zakonom.

Ako je povodom organizovanja osnovne organizacije udruženog rada pokrenut spor, do okončanja spora ne mogu se, protivno volji radnika koji su doneli odluku o organizovanju osnovne organizacije udruženog rada, menjati prava, obaveze i odgovornosti koje su imali do dana donošenja odluke o kojoj se vodi spor.

Durch das Amendment XI. vom 25. November 1988. Ziffer 7, wurde der Artikel 34 faktisch  aufgehoben und durch die Ziffern 3 ersetzt:
"3. Statutom radne organizacije utvrđuje se koja prava, obaveze i odgovornosti koje prema ovom ustavu imaju radnici u organizaciji udruženog rada, radnici ostvaruju u radnoj organizaciji kao celini, a koja u pojedinim delovima radne organizacije u kojima su radnici organizovali osnovne organizacije udruženog rada ili druge oblike svog organizovanja."

Delavci v delovni organizaciji, ki nima pogojev, da bi se posamezni njeni deli organizirali v temeljne organizacije združenega dela, uresničujejo v delovni organizaciji vse pravice, ki jih imajo delavci v temeljni organizaciji združenega dela.
 

Družbenoekonomske in druge samoupravne odnose v temeljni organizaciji združenega dela urejajo njen statut in drugi samoupravni akti skladno z ustavo in zakonom.
 

Če je bil v zvezi z organiziranjem temeljne organizacije združenega dela sprožen spor, se dotlej, dokler spor ni končan, proti volji delavcev, ki so sklenili organizirati temeljno organizacijo združenega dela, ne morejo spremeniti pravice, obveznosti in odgovornosti, ki so jih imeli do dneva sprejetja sklepa, o katerem teče spor.
 

Artikel 36. Die Arbeiter in dem Teil einer Arbeitsorganisation, der eine Arbeitseinheit bildet, in der das Ergebnis ihrer gemeinsamen Arbeit als Wert in der Arbeitsorganisation oder am Markt selbständig zum Ausdruck kommen kann, und in der die Arbeiter ihre gesellschaftlich-ökonomischen und andere Selbstverwaltungsrechte ausüben können, haben das Recht und die Pflicht, einen solchen Teil einer Arbeitsorganisation als Grundorganisation der assoziierten Arbeit zu organisieren.

Die Arbeiter in einer Arbeitsorganisation, in der die Voraussetzungen, daß sich einzelne ihrer Teile als Grundorganisationen der assoziierten Arbeit organisieren, nicht bestehen, üben alel Rechte die Arbeiter in einer Grundorganisation der assoziierten Arbeit haben, in der Arbeitsorganisation aus.

Die gesellschaftlich-ökonomischen und anderen Selbstverwaltungsbeziehungen in der Grundorganisation der assoziierten Arbeit werden durch ihr Statut und durch andere Selbstverwaltungsakte, im Einklang mit der Verfassung und dem Gesetz, geregelt.

Wenn aus Anlaß des Organisierens einer Grundorganisation der assoziierten Arbeit Streit entsteht, dürfen die Rechte, Pflichten und Verantwortung, welche die Arbeiter, die den Beschluß, eine Grundorganisation zu organisieren, gefaßt haben, bis zum Tag der Beschlußfassung, die den Streitgegenstand bildet, hatten, gegen deren Willen nicht abgeändert werden.
 

Durch das Amendment XI. vom 25. November 1988. Ziffer 7, wurde der Artikel 34 faktisch  aufgehoben und durch die Ziffern 3 ersetzt:
"3. "

Osnovna organizacija udruženog rada koja se izdvaja dužna je, sporazumno sa drugim osnovnim organizacijama udruženog rada i radnom organizacijom kao celinom, urediti način i uslove izvršavanja obaveza koje je prema njima preuzela do izdvajanja i naknaditi štetu koja je nastala izdvajanjem.
 

Radnici ne mogu svoju osnovnu organizaciju udruženog rada izdvojiti iz sastava radne organizacije ako bi to, protivno opštem interesu, dovelo do bitnog otežavanja ili onemogućavanja rada u drugim osnovnim organizacijama u sastavu radne organizacije, odnosno u radnoj organizaciji kao celini.

Durch das Amendment XI. vom 25. November 1988. Ziffer 7, wurde der Artikel 34 faktisch  aufgehoben und durch die Ziffern 4 ersetzt:
"4. Radna organizacija je nosilac svih prava i obaveza u pravnom prometu u odnosu na sva sredstva kojima raspolaže i koja koristi.
Statutom radne organizacije može se utvrditi da određena prava i obaveze u pravnom prometu u odnosu na određena sredstva kojima raspolažu i koja koriste imaju delovi radne organizacije u kojima su radnici organizovali osnovne organizacije udruženog rada ili druge oblike svog organizovanja. "

Temeljna organizacija združenega dela, ki se izloča, je dolžna sporazumno z drugimi temeljnimi organizacijami združenega dela in z delovno organizacijo kot celoto urediti način in pogoje za izpolnitev svojih obveznosti, ki jih je do njih prevzela do izločitve: ter jim povrniti z izločitvijo nastalo škodo.
 

Delavci ne morejo svoje temeljne organizacije združenega dela izločiti iz sestave delovne organizacije, če bi to v nasprotju s splošnim interesom bistveno otežilo ali onemogočilo delo drugim temeljnim organizacijam v delovni organizaciji oziroma delovni organizaciji kot celoti.

Die Grundorganisation der assoziierten Arbeit, die sich ausgliedert, ist verpflichtet, im Einvernehmen mit den übrigen Grundorganisationen der assoziierten Arbeit und der Arbeitsorganisation als Gesamtheit die Modalitäten und die Bedingungen für die Erfüllung ihrer Verpflichtungen, die sie diesen gegenüber bis zum Ausscheiden übernommen hat, zu regeln, sowie den Schaden zu ersetzen, der infolge des Ausscheidens entstanden ist.

Die Arbeiter dürfen ihre Grundorganisation der assoziierten Arbeit nicht aus dem Verbund einer Arbeitsorganisation ausgliedern, wenn dies dem allgemeinen Interesse zuwider, die Arbeit in den übrigen Grundorganisationen der assoziierten Arbeit im Verbund der Arbeitsorganisation oder in der Arbeitsorganisation als Gesamtheit erschweren oder unmöglich machen würde.

Durch das Amendment XI. vom 25. November 1988. Ziffer 7, wurde der Artikel 34 faktisch  aufgehoben und durch die Ziffern 4 ersetzt:
"4. "

Zakonom ili na zakonu zasnovanom odlukom skupštine društveno-političke zajednice može se, pod uslovima utvrđenim ustavom, propisati obavezno udruživanje određenih vrsta organizacija udruženog rada u zajednice u kojima se, u opštem interesu, obezbeđuje jedinstvo sistema rada u odgovarajućim oblastima.
 

Durch das Amendment XI. vom 25. November 1988. Ziffer 7, wurde der Artikel 34 faktisch  aufgehoben und durch die Ziffern 5 ersetzt:
"5. Radne organizacije mogu se udruživati u složene organizacije udruženog rada, poslovna udruženja, zajednice i druge oblike organizovanja udruženog rada.
Samoupravnim sporazumom utvrđuje se koja se prava, obaveze i odgovornosti radnika u radnoj organizaciji ostvaruju u složenoj organizaciji udruženog rada ili drugom obliku organizovanja udruženog rada.
Samoupravnim sporazumom može se utvrditi da određena prava i obaveze u pravnom prometu, u odnosu na određena sredstva kojima raspolažu i koja koriste radne organizacije ima složena organizacija udruženog rada ili drugi oblik organizovanja udruženog rada."

Zakon ali odlok skupščine družbenopolitične skupnosti, ki temelji na zakonu, lahko pod pogoji, ki jih določa ustava, predpiše obvezno združevanje določenih vrst organizacij združenega dela v skupnosti, v katerih se v spočnem interesu zagotavlja enotnost sistema dela na ustreznih področjih.
 

Durch Gesetz oder durch den Beschluß der Versammlung einer gesellschaftlich-politischen Gemeinschaft auf der Grundlage eines Gesetzes, kann unter durch die Verfassung bestimmten Voraussetzungen die Vereinigung bestimmter Arten von Organisationen der assoziierten Arbeit zu Gemeinschaften, in denen im allgemeinen Interesse, die Einheitlichkeit des Arbeitssystems in bestimmten Bereichen gewährleistet wird, zwingend vorgeschrieben werden.

Durch das Amendment XI. vom 25. November 1988. Ziffer 7, wurde der Artikel 34 faktisch  aufgehoben und durch die Ziffern 5 ersetzt:
"5. "

Društvena pravna lica čijim sredstvima banka posluje upravljaju poslovanjem banke. Sredstva koja banka ostvari, po podmirenju troškova poslovanja i izdvajanju sredstava za radnu zajednicu banke, raspoređuju ova društvena pravna lica među sobom.

Društvena pravna lica imaju pravo da upravljaju određenim poslovima banke u jedinici banke koja posluje njihovim sredstvima.

Društveno-politička zajednica ne može biti osnivač banke niti upravljati poslovima banke.

Međusobni odnosi društvenih pravnih lica čijim sredstvima banka posluje, upravljanje bankom i poslovanje banke uređuju se samoupravnim sporazumom o osnivanju banke, njenim statutom i zakonom.
 

Durch das Amendment XIII. vom 25. November 1988. Ziffer 7, wurde der Artikel 39 faktisch  aufgehoben und ersetzt:
"1. Banka je samostalna samoupravna finansijska organizacija koja obavlja depozitne, kreditne i druge bankarske poslove.
Banku osnivaju društvena pravna lica usvajanjem osnivačkog akta i ulaganjem sredstava u fondove banke.
Banka, zajedno s drugim bankama ili drugim zakonom određenim licima, može biti osnivač druge banke ili druge finansijske organizacije.
2. Banka posluje sredstvima uloženim u njene fondove i drugim pribavljenim ili pozajmljenim sredstvima.
Osnivači banke odgovaraju za obaveze banke do visine sredstava koja su uložili u njene fondove.
3. Bankom upravljaju društvena pravna lica koja su je osnovala i uložila sredstva u njene fondove, zavisno od visine tih sredstava, u skladu s osnivačkim aktom, odnosno statutom banke.
Organ upravljanja bankom je skupština banke, koju čine delegati osnivača banke.
4. Druga lica koja ulože sredstva u fondove banke stiču svojstvo osnivača banke s pravima, obavezama i odgovornostima utvrđenim osnivačkim aktom, odnosno statutom banke.
5. Dobit koju banka ostvari svojim poslovanjem raspoređuje se odlukom skupštine banke u rezerve, kao i na deo koji se isplaćuje ulagačima, odnosno ulaže u druge fondove banke srazmerno sredstvima koja su uložili u banku.
6. Međusobni odnosi osnivača banke, upravljanje bankom i poslovanje banke uređuju se osnivačkim aktom banke i njenim statutom."

Družbene pravne osebe upravljajo poslovanje banke, ki posluje z njihovimi sredstvi. Sredstva, ki jih banka doseže, po poravnavi stroškov poslovanja in izločitvi sredstev za delovno skupnost banke, razporejajo te družbene pravne osebe med seboj.
 

Družbene pravne osebe imajo pravico upravljati določene zadeve banke v njeni enoti, ki posluje z njihovimi sredstvi.

Družbenopolitična skupnost ne more hiti ustanoviteljica banke in je tudi ne more upravljati.

Medsebojna razmerja družbenih pravnih oseb, ki z njihovimi sredstvi banka posluje, upravljanje banke in poslovanje banke urejajo samoupravni sporazum o ustanovitvi banke, njen statut in zakon.
 

Die gesellschaftlichen juristischen Personen, mit deren Mitteln die Bank tätig ist, verwalten die Geschäftstätigkeit der Bank. Die von der Bank erzielten Mittel werden nach Begleichung der Geschäftsunkosten und nach Aussonderung der Mittel für die Arbeitsgemeinschaft der Bank unter diesen gesellschaftlichen juristischen Personen aufgeteilt.

Die gesellschaftlichen juristischen Personen haben das Recht, bestimmte Angelegenheiten in der Abteilung der Bank, die mit ihren Mitteln arbeitet, zu verwalten.

Eine gesellschaftlich-politische Gemeinschaft kann weder Gründer einer Bank sein, noch Bankangelegenheiten verwalten.

Die wechselseitigen Beziehungen der gesellschaftlichen juristischen Personen, mit deren Mitteln die Bank arbeitet, die Verwaltung der Bank und die Geschäftstätigkeit der Bank werden durch das Selbstverwaltungsabkommen über die Gründung der Bank, durch ihr Statut und durch das Gesetz geregelt.

Durch das Amendment XIII. vom 25. November 1988. Ziffer 7, wurde der Artikel 39 faktisch  aufgehoben und ersetzt:
"1. "

Prava građana da na osnovu štednih uloga učestvuju u upravljanju poslovanjem tih finansijskih organizacija i da, pored ugovorenih kamata, stiču i druge određene pogodnosti, uređuju se zakonom.

Pravice občanov, da na podlagi hranilnih vlog soodločajo o poslovanju teh finančnih organizacij in da poleg dogovorjenih obresti pridobijo še druge določene ugodnosti, ureja zakon.

Die Rechte der Bürger, aufgrund von Spareinlagen an der Verwaltung der Geschäftstätigkeit dieser Finanzorganisationen mitzuwirken und außer den vereinbarten Zinsen auch bestimmte andere Vergünstigungen zu erwerben, werden durch Gesetz geregelt.

Ako se u organizacijama udruženog rada organizuje unutrašnje bankarsko ili slično poslovanje na takvo poslovanje primenjuju se načela koja se odnose na poslovanje banaka.

Če se v organizaciji združenega dela organizira notranje bančno ali podobno poslovanje, se za tako poslovanje uporabljajo načela, ki veljajo za poslovanje bank.
 

Wenn in Organisationen der assoziierten Arbeit eine interne Banktätigkeit oder ähnliches organisiert wird, finden auf eine solche Tätigkeit die Grundsätze Anwendung, die für die Geschäftstätigkeit der Banken gelten.

U zajednici osiguranja u kojoj se udružuju sredstva radi osiguranja imovine ili lica od više različitih vrsta rizika odnosno šteta, osiguranici koji udružuju sredstva radi osiguranja od istovrsnih ili srodnih vrsta rizika, odnosno šteta, obrazuju posebne zajednice rizika i udružuju sredstva u posebne fondove osiguranja za te štete. Osiguranici u zajednicama rizika, sporazumno s drugim osiguranicima u istoj zajednici osiguranja, utvrđuju pod kojim se uslovima sredstva fondova namenjena za izmirivanje obaveza za jednu vrstu šteta mogu upotrebljavati za izmirivanje obaveza za druge vrste šteta.
 

Društvena pravna lica koja udružuju sredstva u zajednici osiguranja, odnosno zajednici rizika, upravljaju poslovanjem tih zajednica.

Međusobni odnosi društvenih pravnih lica koja udružuju sredstva u zajednici osiguranja, upravljanje tom zajednicom i njeno poslovanje uređuju se samoupravnim sporazumom o osnivanju zajednice, njenim statutom ili drugim samoupravnim aktom i zakonom.
 

Građani i građanska pravna lica — osiguranici učestvuju u upravljanju zajednicom osiguranja, odnosno zajednicom rizika, i ostvaruju u njima druga prava u skladu sa statutom zajednice osiguranja i zakonom.
 

Durch das Amendment XIV. vom 25. November 1988. Ziffer 4, wurde der Artikel 42 faktisch  aufgehoben und ersetzt:
"1. Organizacija za osiguranje je samostalna samoupravna organizacija za osiguranje imovine i lica i za obavljanje drugih poslova osiguranja.
Organizaciju za osiguranje osnivaju društvena pravna lica i zakonom određena druga lica usvajanjem akta o osnivanju organizacije i ulaganjem sredstava u početne fondove sigurnosti.
Osnivači organizacije za osiguranje odgovaraju za obaveze organizacije do visine sredstava koja su uložili u fondove organizacije.
2. Organizacijom za osiguranje upravljaju osnivači organizacije.
Pravo da učestvuju u upravljanju organizacijom za osiguranje imaju građani i drugi osiguranici u skladu s aktom o osnivanju organizacije, odnosno statutom organizacije.
Organ upravljanja organizacijom za osiguranje je skupština organizacije, koju čine delegati osnivača organizacije i osiguranika.
3. Dobit koju organizacija za osiguranje ostvari raspoređuje se u rezerve sigurnosti, kao i na deo koji se isplaćuje osnivačima, odnosno ulaže u druge fondove organizacije srazmerno sredstvima koja su osnivači uložili u organizaciju."

V zavarovalni skupnosti, v kateri se združujejo sredstva za zavarovanje premoženja ali oseb pred več različnimi vrstami rizika oziroma škode, oblikujejo zavarovanci, ki združujejo sredstva za zavarovanje pred enakimi ali sorodnimi vrstami rizika oziroma škode, posebne rizične skupnosti in združujejo sredstva v posebne zavarovalne sklade za tovrstno škodo. Zavarovanci v rizičnih skupnostih določajo sporazumno z drugimi zavarovanci v isti zavarovalni skupnosti, pod katerimi pogoji se lahko sredstva skladov, namenjena za poravnavanje obveznosti pri škodi ene vrste; uporabljajo za poravnavanje obveznosti pri škodi drugih vrst.
 

Družbene pravne osebe, ki združujejo sredstva v zavarovalni skupnosti oziroma rizični skupnosti, upravljajo poslovanje teh skupnosti.

Medsebojna razmerja družbenih pravnih oseb; ki združujejo sredstva v zavarovalni skupnosti, upravljanje te skupnosti in njeno poslovanje urejajo samoupravni sporazum o ustanovitvi skupnosti, njen statut ali kakšen drug samoupravni akt in zakon.

 

Občani in civilne pravne osebe - zavarovanci soupravljajo zavarovalno skupnost oziroma rizično skupnost in uresničujejo v njej druge pravice v skladu s statutom zavarovalne skupnosti in z zakonom.
 

Artikel 42. Organisationen der assoziierten Arbeit, sich selbst verwaltende Interessengemeinschaften, gesellschaftlich-politische Gemeinschaften und andere gesellschaftliche juristische Personen können durch Selbstverwaltungsabkommen eine Gemeinschaft zur Versicherung von Vermögen und Personen gegen gleichartige oder ähnliche Risiken oder verschiedenartige Risiken oder Schäden gründen und in dieser, gemeinsam mit anderen Personen, nach den Grundsätzen der Wechselseitigkeit und Solidarität, Mittel zur Versicherung von Vermögen und Personen, sowie zum Zweck der Beseitigung oder Verminderung von Gefahrenquellen, die diese Schäden hervorrufen können, vereinigen.

In einer Versicherungsgemeinschaft, in der Mittel zur Versicherung von Vermögen und Personen gegen verschiedenartige Risiken oder Schäden vereinigt sind, bilden die Versicherungsnehmer, die die Mittel zur Versicherung gegen gleichartige oder ähnliche Risiken oder Schäden vereinigt haben, besondere Risikogemeinschaften und bringen Mittel in besondere Fonds zur Versicherung dieser Schäden ein. Die Versicherungsnehmer in den Risikogemeinschaften bestimmen im Einvernehmen mit den anderen Versicherungsnehmern in der gleichen Versicherungsgemeinschaft die Voraussetzungen, untern denen die Fondsmittel, die zur Befriedigung von Verbindlichkeiten für eine bestimmte Schadensart bestimmt sind, auch zur Befriedigung von Verbindlichkeiten für andere Schadensarten verwendet werden können.

Gesellschaftliche juristische Personen, die Mittel in einer Versicherungsgemeinschaft oder in einer Risikogemeinschaft vereinigen, verwalten die Geschäftstätigkeit dieser Gemeinschaften.

Die wechselseitigen Beziehungen der gesellschaftlichen juristischen Personen, welche Mittel in einer Versicherungsgemeinschaft vereinigen, die Verwaltung dieser Gemeinschaft und ihre Geschäftstätigkeit werden durch das Selbstverwaltungsabkommen über die Gründung der Gemeinschaft, durch ihr Statut oder einen anderen Selbstverwaltungsakt und durch das Gesetz geregelt.

Bürger und bürgerliche juristische Personen - in ihrer Eigenschaft als Versicherungsnehmer - wirken bei der Verwaltung der Versicherungsgemeinschaft oder der Risikogemeinschaft mit und üben in ihnen andere Rechte im Einklang mit dem Statut der Versicherungsgemeinschaft und dem Gesetz aus.

Durch das Amendment XIV. vom 25. November 1988. Ziffer 4, wurde der Artikel 42 faktisch  aufgehoben und ersetzt:
"1. "

Organizacije udruženog rada koje se bave poslovima izvoza i uvoza organizuju se i posluju na načelima obavezne saradnje s proizvodnim i drugim organizacijama udruženog rada za koje obavljaju izvoz ili uvoz, i u okviru te saradnje utvrđuju zajedničku politiku proizvodnje, odnosno druge delatnosti, i politiku izvoza i uvoza, raspoređuju dohodak ostvaren ovom saradnjom kao zajednički dohodak, zajednički snose rizik svog poslovanja i odgovornost za unapređenje proizvodnje i prometa, u skladu sa samoupravnim sporazumom ili ugovorom o toj saradnji.

 

Saveznim zakonom se uređuje u kojim slučajevima i pod kojim uslovima organizacije udruženog rada koje se bave poslovima izvoza i uvoza, poslovima prometa robe na veliko i drugim zakonom određenim poslovima prometa robe i usluga, obavezno udružuju rad i sredstva s proizvodnim i drugim organizacijama udruženog rada sa kojima posluju. Saveznim zakonom uređuju se i način i oblik udruživanja rada i sredstava, način odlučivanja o zajedničkom poslovanju, zajedničko snošenje rizika i utvrđuju načela raspodele zajednički ostvarenog dohotka.

Organizacije udruženog rada koje se bave poslovima prometa robe i usluga za neposrednu potrošnju dužne su da, na način određen zakonom, sarađuju i dogovaraju se sa samoupravnim interesnim zajednicama, mesnim zajednicama i drugim zajednicama i organizacijama potrošača o poslovima od zajedničkog interesa.

Durch das Amendment XII vom 25. November 1988 wurde der Artikel 43 außer Wirksamkeit gesetzt.

Organizacije združenega dela, ki se ukvarjajo z izvozom in uvozom, se organizirajo in poslujejo po načelih obveznega sodelovanja med proizvodnimi in drugimi organizacijami združenega dela, za katere opravljajo izvoz ali uvoz, in v okviru tega sodelovanja; določajo skupno politiko proizvodnje oziroma druge dejavnosti ter politiko izvoza in uvoza, razporejajo dohodek, dosežen s tem sodelovanjem kot skupni dohodek, ter skupaj prevzemajo riziko tega poslovanja in odgovornost za pospeševanje proizvodnje in prometa v skladu s samoupravnim sporazumom ali pogodbo o sodelovanju.
 

Zvezni zakon ureja, v katerih primerih in pod katerimi pogoji so organizacije združenega dela, ki se ukvarjajo z izvozom in uvozom, s prometom blaga na debelo in z drugimi posli v zvezi s prometom blaga in storitev, ki jih določa zakon, dolžne združevati delo in sredstva s proizvodnimi in drugimi organizacijami združenega dela s katerim poslujejo. Zvezni zakon ureja tudi način in obliko združevanja dela in sredstev, način odločanja o skupnem poslovanju ter skupno prevzemanje rizika in določa načela za delitev skupaj doseženega dohodka.
 

Organizacije združenega dela, ki se ukvarjajo s prometom blaga in storitev za neposredno porabo so dolžne na način, ki ga določa zakon, sodelovati in se o zadevah skupnega pomena dogovarjati s samoupravnimi interesnimi skupnostmi, krajevnimi skupnostmi in z drugimi skupnostmi in organizacijami potrošnikov.
 

Artikel 43. Die Beziehungen zwischen Organisationen der assoziierten Arbeit, die sich mit dem Waren- und Dienstleistungsverkehr befassen, und Produktions- und anderen Organisationen, mit denen sie in Geschäftsbeziehungen stehen, gründen sich, im Rahmen dieser Zusammenarbeit, auf die Grundsätze der Zusammenarbeit und der Vereinigung der Arbeit und der Mittel nach Selbstverwaltungsgrundsätzen. Diese Organisationen nehmen nach dem Grundsatz der Gleichberechtigung auf die geschäfts- und Entwicklungspolitik gegenseitig Einfluß, übernehmen gemeinsames Risiko, stellen die gemeinsame Verantwortung für die Erweiterung der materiellen Grundlage und für das Wachstum der Arbeitsproduktivität in der Produktion und im Handel sicher und sind an dem durch diese Zusammenarbeit erzielten Einkommen, entsprechend ihrem Beitrag zur Verwirklichung dieses Einkommens, beteiligt.

Organisationen der assoziierten Arbeit, die sich mit dem Export und Import befassen, organisieren und betätigen sich nach den Grundsätzen der obligatorischen Zusammenarbeit mit Produktions- und anderen Organisationen der assoziierten Arbeit, für die sie die Ausfuhr oder Einfuhr besorgen und legen im Rahmen dieser Zusammenarbeit eine gemeinsame Politik der Produktion oder anderer Tätigkeiten sowie die Export- und Importpolitik fest, teilen das durch diese Zusammenarbeit erzielte Einkommen als gemeinsames Einkommen auf, übernehmen gemeinsam das Risiko dieser Geschäftstätigkeit und die Verantwortung für die Förderung der Produktion und des Handels, im Einklang mit dem Selbstverwaltungsabkommen oder dem Vertrag über diese Zusammenarbeit.

Ein Bundesgesetz bestimmt, in welchen Fällen und unter welchen Voraussetzungen Organisationen der assoziierten Arbeit, die sich im Export und Import, Groß- und Einzelhandel und anderen gesetzlich vorgesehenen Geschäften des Ware- und Dienstleistungsverkehrs befassen, ihre Arbeit und Mittel obligatorisch mit Produktions- und anderen Organisationen der assoziierten Arbeit, mit denen sie in Geschäftsbeziehung stehen, vereinigen. Ein Bundesgesetz regelt auch die Art und Form der Vereinigung der Arbeit und Mittel, die Entscheidungsmodalitäten über die gemeinsame Geschäftstätigkeit, die gemeinsame Risikotragung und legt die Grundsätze der Verteilung des gemeinsam erzielten Einkommens fest.

Organisationen der assoziierten Arbeit, die sich mit dem Waren- und Dienstleistungsverkehr für den unmittelbaren Verbrauch befassen, sind verpflichtet, sauf die gesetzlich bestimmte Weise zusammenzuarbeiten und sich mit den sich selbstverwaltenden Interessengemeinschaften, den örtlichen Gemeinschaften und anderen Verbrauchergemeinschaften und -organisationen über Angelegenheiten von gemeinsamem Interesse zu verständigen.

Durch das Amendment XII vom 25. November 1988 wurde der Artikel 43 außer Wirksamkeit gesetzt.

Prava i sredstva koja organizacija udruženog rada po ma kom osnovu stekne u inostranstvu sastavni su deo društvenih sredstava kojima upravljaju radnici te organizacije.

U organizaciji udruženog rada koja vrši delatnost u inostranstvu, radnici čija su mesta rada u inostranstvu imaju ista prava, obaveze i odgovornosti kao i radnici te organizacije u zemlji.

Pravice in sredstva, ki jih organizacija združenega dela na kakršnikoli podlagi pridobi v tujini, so sestavni del družbenih sredstev, ki jih upravljajo njeni delavci.
 

V organizaciji združenega dela, ki opravlja dejavnost v tujini, imajo delavci, katerih delovna mesta so v tujini, enake pravice, obveznosti in odgovornosti kot delavci te organizacije v državi.

Artikel 44. Eine Organisation der assoziierten Arbeit kann im Ausland, unter den durch ein Bundesgesetz festgelegten Voraussetzungen und Einschränkungen, tätig werden und Mittel der gesellschaftlichen Reproduktion anlegen.

Die Rechte und Mittel, die eine Organisation der assoziierten Arbeit auf irgendeiner Grundlage im Ausland erwirbt, bilden einen integralen Bestandteil der gesellschaftlichen Mittel, die die Arbeiter dieser Organisation verwalten.

In einer Organisation der assoziierten Arbeit, die im Ausland tätig wird, haben die Arbeiter mit Arbeitsplätzen im Ausland die gleichen Rechte, Pflichten und Verantwortung, wie die Arbeiter dieser Organisation im Inland.

Ove organizacije, zajednice i udruženja i njihova prava, obaveze i odgovornosti u pravnom prometu upisuju se u registar organizacija udruženog rada.
 

Durch das Amendment XLVII. vom 25. November 1988 wurden im Artikel 45 Abs. 1 die Worte "Osnovne i druge" gestrichen.

Te organizacije, skupnosti in združenja ter njihove pravice, obveznosti in odgovornosti v pravnem prometu se vpisujejo v register organizacij združenega dela.
 

Artikel 45. Grund- und andere Organisationen der assoziierten Arbeit, ihre Gemeinschaften und andere Formen des Zusammenschlusses von Organisationen der assoziierten Arbeit, Banken, Gemeinschaften zur Versicherung von Vermögen und Personen und andere Finanzorganisationen sind juristische Personen mit Rechten, Pflichten und Verantwortung, die sie aufgrund von Verfassung, Gesetz und Selbstverwaltungsabkommen über die Vereinigung oder aufgrund des Gründungsaktes haben.

Diese Organisationen, Gemeinschaften und Vereinigungen, sowie ihre Rechte, Pflichten und Verantwortung im Rechtsverkehr werden in das Register der Organisationen der assoziierten Arbeit eingetragen.

Durch das Amendment XLVII. vom 25. November 1988 wurden im Artikel 45 Abs. 1 die Worte "Grund und andere" gestrichen.

Artikel 46. Gegen eine Organisation der assoziierten Arbeit, eine Gemeinschaft oder eine andere Vereinigung dieser Organisationen, in denen die Ausübung der Selbstverwaltungsrechte der Arbeiter wesentlich behindert wird, oder welche die gesetzlich vorgeschriebenen Pflichten nicht erfüllen oder die gesellschaftliche Interessen schwer schädigen, können unter den Voraussetzungen in n dem Verfahren, das das Gesetz vorschreibt, gesetzlich bestimmte vorläufige Maßnahmen ergriffen werden. Wenn es zur Beseitigung solcher Vorkommen unerläßlich ist, kann durch diese Maßnahmen die Ausübung einzelner Selbstverwaltungsrechte der Arbeiter oder der Rechte der Organisation oder Vereinigung und ihrer Organe vorübergehend eingeschränkt werden.

Sindikalna organizacija ima pravo i dužnost da, na zahtev radnika ili po svojoj inicijativi, pokrene postupak za rešavanje nastalog spora i da u tom postupku, zajedno sa odgovarajućim organima upravljanja organizacije udruženog rada, odnosno sa organima društveno-političke zajednice utvrdi osnove i mere za rešavanje pitanja zbog kojih je spor nastao.
 

Sindikalna organizacija ima pravico in dolžnost začeti na zahtevo delavcev ali na svojo pobudo postopek za rešitev spora in v tem postopku skupaj z ustreznimi organi upravljanja organizacije združenega dela oziroma z organi družbenopolitične skupnosti določiti osnove in ukrepe za rešitev vprašanj, zaradi katerih je nastal spor.

 

Artikel 47. Wenn in einer Organisation der assoziierten Arbeit zwischen den Arbeitern einzelner Teile der Organisation oder zwischen den Arbeitern und den Organen der Organisation oder zwischen den Arbeitern der Organisation und den Organen der gesellschaftlich-politischen Gemeinschaft ein Streit entsteht, der auf regulärem Wege nicht zu lösen ist, haben die Arbeiter das Recht und die Pflicht, ihre Forderungen in Verbindung mit dem Streitfall der Gewerkschaftsorganisation vorzutragen.

Die Gewerkschaftsorganisation hat das Recht und die Pflicht, auf Verlangen der Arbeiter oder aus eigener Initiative, ein Verfahren zur Lösung des entstandenen Streitfalles einzuleiten und in diesem Verfahren gemeinsam mit den betroffenen Verwaltungsorganen der Organisation der assoziierten Arbeit oder mit den Organen der gesellschaftlich-politischen Gemeinschaft die Grundlage und Maßnahmen zur Lösung der Fragen, derentwegen der Streit entstanden ist, festzusetzen.

Organizacija udruženog rada koja obavlja društvenu delatnost može, pod uslovima i po postupku koji su propisani zakonom, biti ukinuta, ako ne ispunjava zakonom propisane uslove ili ako ne postoje uslovi za obavljanje njene delatnosti.
 

Organizacija združenega dela, ki opravlja družbeno dejavnost, se pod pogoji in po postopku. ki jih predpisuje zakon, lahko odpravi, če ne izpolnjuje več z zakonom predpisanih pogojev ali ni več pogojev, da bi še naprej opravljala svojo dejavnost.
 

Artikel 48. Eine Organisation der assoziierten Arbeit oderdie Organisation einer Geschäftsvereinigung, die eine wirtschaftliche Tätigkeit wahrnimmt, kann unter den Voraussetzungen und in dem Verfahren, das ein Bundesgesetz vorschreibt, aufgelöst werden, wenn sie die gesetzlich vorgeschriebenen Voraussetzungen für die Ausübung ihrer Tätigkeit nicht erfüllt, wenn sie längere Zeit nicht in der Lage ist, die gesellschaftlichen Mittel, mit denen sie wirtschaftet, zu erneuern und die Realisierung der durch die Verfassung verbürgten Rechte der Arbeiter, ihre materielle und soziale Sicherheit betreffend, nicht gewährleisten kann, oder wenn sie nicht in der Lage ist, andere gesetzlich bestimmte oder vertraglich übernommene Pflichten zu erfüllen.

Eine Organisation der assoziierten Arbeit, die eine gesellschaftliche Tätigkeit wahrnimmt, kann unter den Voraussetzungen und in dem Verfahren, das ein Gesetz vorschreibt, aufgelöst werden, wenn sie nicht die gesetzlich vorgeschriebenen Voraussetzungen erfüllt, oder wenn die Voraussetzungen für die Ausübung ihrer Tätigkeit nicht bestehten.

Zakonom i na zakonu zasnovanom odlukom skupštine društveno-političke zajednice može se, ako to zahteva poseban društveni interes, urediti način ostvarivanja tog interesa u poslovanju organizacija udruženog rada koje obavljaju privrednu delatnost, kad je to poslovanje nezamenljiv uslov života i rada građana ili rada drugih organizacija na određenom području.

 

Če zahteva poseben družbeni interes, se lahko z zakonom in odlokom skupščine družbenopolitične skupnosti, ki temelji na zakonu uredi način uresničevanja tega interesa v poslovanju organizacij združenega dela, ki opravljajo gospodarsko dejavnost, kadar je to poslovanje nenadomestljiv pogoj za življenje in delo občanov ali za delo drugih organizacij na določenem območju.

 

Artikel 49. Durch Gesetz und durch Beschluß der Versammlung einer gesellschaftlich-politischen Gemeinschaft auf der Grundlage eines Gesetzes kann festgestellt werden, daß bestimmte Tätigkeiten oder Geschäfte von Organisationen der assoziierten Arbeit, die gesellschaftliche Tätigkeiten ausüben, von besonderem gesellschaftlichen Interesse sind; und  es kann die Art und Weise der Durchsetzung des besonderen gesellschaftlichen Interesses sowie der Ausübung der Selbstverwaltungsrechte der Arbeiter im Einklang mit diesem Interesse bestimmt werden.

Durch Gesetz und durch Beschluß der Versammlung einer gesellschaftlich-politischen Gemeinschaft auf der Grundlage eines Gesetzes kann, wenn dies ein besonderes gesellschaftliches Interesse erfordert, die Art und Weise der Durchsetzung dieses Interesses bei der Geschäftstätigkeit der Organisationen der assoziierten Arbeit, die eine wirtschaftliche Tätigkeit ausüben, geregelt werden, wenn diese Tätigkeit eine unersetzliche Voraussetzung für das Leben und die Arbeit der Bürger oder für die Arbeit anderer Organisationen in einem bestimmten Gebiet darstellte.

Radi ostvarivanja ovih ciljeva mogu se i organizacije udruženog rada koje obavljaju društvene delatnosti udruživati u udruženja za pojedine delatnosti, odnosno oblasti rada, i u druga opšta udruženja.

Za uresničevanje teh ciljev se tudi organizacije združenega dela, ki opravljajo družbene dejavnosti, lahko združujejo v združenja za posamezne dejavnosti oziroma področja dela in v druga splošna združenja.

Artikel 50. Organisationen der assoziierten Arbeit, die eine wirtschaftliche Tätigkeit ausüben, sowie ihre Geschäftsvereinigungen schließen sich in Wirtschaftskammern oder in anderen allgemeinen Vereinigungen zusammen, zur gemeinsamen Arbeits- und Geschäftsförderung, zur Koordination der besonderen, gemeinsamen und der allgemeinen gesellschaftlichen Interessen, zum Abschluß von Vereinbarungen über die Pläne und Programme der Arbeit und Entwicklung und über die Regelung der gesellschaftlich-ökonomischen Beziehungen auf der Grundlage der Selbstverwaltung, zur Einleitung von Initiativen zum Abschluß von Selbstverwaltungsabkommen und gesellschaftlichen Vereinbarungen, zum Erlaß von Gesetzen und zur Festlegung der Wirtschaftspolitik und zur Erörterung und Lösung anderer Fragen von gemeinsamem Interesse.

Zur Realisierung dieser Ziele können sich auch Organisationen der assoziierten Arbeit, die gesellschaftliche Tätigkeiten ausüben, zu Vereinigungen für einzelne Tätigkeiten oder Arbeitsbereiche und zu anderen allgemeinen Vereinigungen zusammenschließen.

3. Samoupravne interesne zajednice
 

3. Samoupravne interesne skupnosti
 

3. Die sich selbst verwaltenden Interessengemeinschaften
 

Prava, obaveze i odgovornosti u međusobnim odnosima u samoupravnoj interesnoj zajednici uređuju se samoupravnim sporazumom o njenom osnivanju, njenim statutom i drugim samoupravnim aktima.

Radi zadovoljavanja svojih potreba i interesa u samoupravnim interesnim zajednicama, radni ljudi plaćaju doprinose ovim zajednicama iz svojih ličnih dohodaka i iz dohotka osnovnih organizacija udruženog rada, u skladu sa namenom, odnosno sa ciljevima kojima ova sredstva služe.

Durch das Amendment XVI. vom 25. November 1988. Ziffer 9, wurden die Artikel 51 bis 59 faktisch  aufgehoben und ersetzt:
"1. Radnici i drugi radni ljudi imaju pravo, a kad je to ustavom utvrđeno, i dužnost da, neposredno ili preko svojih organizacija ili zajednica, samoupravnim sporazumima osnivaju samoupravne interesne zajednice ili druge oblike samoupravnog organizovanja, radi zadovoljavanja svojih ličnih i zajedničkih potreba i interesa i usklađivanja rada s tim potrebama i interesima.
2. Radnici i drugi radni ljudi koji na načelima uzajamnosti i solidarnosti zadovoljavaju svoje lične i zajedničke potrebe i interese u oblasti obrazovanja, nauke, kulture, zdravstva i socijalne zaštite, kad su te potrebe i interesi istovremeno i potrebe i interesi društva, i radnici u organizacijama udruženog rada koje obavljaju delatnosti u tim oblastima, osnivaju samoupravnu interesnu zajednicu ili drugi oblik samoupravnog organizovanja u kome ravnopravno i zajednički odlučuju o obavljanju tih delatnosti u skladu sa zajedničkim interesima, utvrđuju politiku razvoja i unapređivanja tih delatnosti i zadovoljavaju druge zajedničke potrebe i interese.
3. Radi obezbeđenja svoje socijalne sigurnosti, radni ljudi osnivaju samoupravne interesne zajednice penzijskog i invalidskog osiguranja ili druge oblike samoupravnog organizovanja u kojima udružuju sredstva u tu svrhu i utvrđuju, na načelima uzajamnosti i solidarnosti i minulog rada, svoje zajedničke i pojedinačne obaveze i prava koja u njima ostvaruju.
4. Saveznim zakonom može se utvrditi obaveza osnivanja interesnih zajednica ili drugih oblika samoupravnog organizovanja za stambenu izgradnju i upravljanje stanovima za potrebe aktivnih vojnih lica i građanskih lica u oružanim snagama Socijalističke Federativne Republike Jugoslavije, kao i za potrebe radnika i funkcionera saveznih organa.
5. Međusobni odnosi u samoupravnim interesnim zajednicama i drugim oblicima samoupravnog organizovanja u kojima se ostvaruju odnosi slobodne razmene rada, uređuju se tako da se obezbeđuje pravo radnika i drugih radnih ljudi koji u njima udružuju sredstva da odlučuju o tim sredstvima i pravo radnika u organizacijama udruženog rada koje obavljaju delatnosti u oblastima za koje je osnovana interesna zajednica, odnosno drugi oblik samoupravnog organizovanja da u odnosima slobodne razmene rada ostvaruju jednak društveno-ekonomski položaj kao i radnici u drugim organizacijama udruženog rada.
6. Zakonom, odnosno na zakonu zasnovanom odlukom skupštine društveno-političke zajednice utvrđuju se načela za organizaciju i za uređivanje međusobnih odnosa u samoupravnoj interesnoj zajednici ili u drugom obliku samoupravnog organizovanja za koje je ustavom utvrđena obaveza osnivanja.
Ako u roku koji odredi skupština društveno-političke zajednice nije osnovana samoupravna interesna zajednica ili drugi oblik samoupravnog organizovanja za koje je ustavom utvrđena obaveza osnivanja, zakonom, odnosno na zakonu zasnovanom odlukom skupštine društveno-političke zajednice osniva se zajednica, odnosno drugi oblik samoupravnog organizovanja i privremeno uređuju njihova organizacija i međusobni odnosi u njima.
7. Ako se u samoupravnoj interesnoj zajednici ili drugom obliku samoupravnog organizovanja za koji je ustavom utvrđena obaveza njihovog osnivanja ne donese odluka o pitanju od koga bitno zavisi njihov rad, skupština društveno-političke zajednice može, pod uslovima i po postupku koji su propisani zakonom, doneti odluku kojom se privremeno rešava to pitanje.
8. Prema samoupravnoj interesnoj zajednici ili drugom obliku samoupravnog organizovanja mogu se preduzeti zakonom utvrđene privremene mere u slučajevima i pod uslovima pod kojima se takve mere mogu preduzeti prema organizaciji udruženog rada."

Pravice, obveznosti in odgovornosti v medsebojnih razmerjih v samoupravni interesni skupnosti urejajo samoupravni sporazum o njeni ustanovitvi, njen statut in drugi samoupravni akti.

Za zadovoljevanje svojih potreb in interesov v samoupravnih interesnih skupnostih plačujejo delovni ljudje tem skupnostim prispevke iz svojih osebnih dohodkov in iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela v skladu z nameni oziroma v skladu s cilji, za katere so ta sredstva namenjena.

Artikel 51. Sich selbst verwaltende Interessengemeinschaften werden unmittelbar von den Werktätigen oder über ihre Selbstverwaltungsorganisationen und -gemeinschaften gegründet, zur Befriedigung ihrer persönlichen und gemeinsamen Bedürfnisse und Interessen sowie zur Abstimmung der Arbeit innerhalb des Bereiches, für den die Interessengemeinschaft gegründet wird, mit diesen Bedürfnisse und Interessen.

Die Rechte, Pflichten und Verantwortung in den wechselseitigen Beziehungen in einer sich selbst verwaltenden Interessengemeinschaft werden durch das Selbstverwaltungsabkommen über ihre Gründung, durch ihr Statut und durch andere Selbstverwaltungsakte geregelt.

Zur Befriedigung ihrer Bedürfnisse und Interessen in den sich selbst verwaltenden Interessengemeinschaften, zahlen die Werktätigen an diese Gemeinschaften Beiträge aus ihren persönlichen Einkommen und aus den Einkommen der Grundorganisationen der assoziierten Arbeit, im Einklang mit der Zweckbestimmung und den Zielen, denen diese Mittel dienen.

Durch das Amendment XVI. vom 25. November 1988. Ziffer 9, wurden die Artikel 51 bis 59 faktisch  aufgehoben und ersetzt:
"1. "

Međusobni odnosi u ovim samoupravnim interesnim zajednicama uređuju se tako da se obezbeđuje pravo radnika i drugih radnih ljudi koji u njima udružuju sredstva da odlučuju o tim sredstvima i pravo radnika organizacija udruženog rada koje obavljaju delatnosti u oblasti za koju je osnovana interesna zajednica da u slobodnoj razmeni rada ostvaruju jednak društveno-ekonomski položaj kao i radnici u drugim organizacijama udruženog rada.
 

Na ovim osnovama mogu se osnivati samoupravne interesne zajednice i u drugim oblastima društvenih delatnosti.

Durch das Amendment XVI. vom 25. November 1988. Ziffer 9, wurde der Artikel 52 faktisch  aufgehoben (siehe bei Art. 51).

Medsebojna razmerja v teh samoupravnih interesnih skupnostih se urejajo tako, da se delavcem in drugim delovnim ljudem. ki v njih združujejo sredstva, zagotavlja pravica odločati o teh sredstvih, delavcem organizacij združenega dela, ki opravljajo dejavnosti na področju, za katero je bila ustanovljena interesna skupnost, pa pravica, da v svobodni menjavi dela uveljavljajo enak družbenoekonomski položaj kot delavci v drugih organizacijah združenega dela.
 

Na teh temeljih se lahko ustanavljajo samoupravne interesne skupnosti tudi na drugih področjih družbenih dejavnosti.

Artikel 52. Arbeiter und andere Werktätige, die im Bereich der Erziehung und Bildung, der Wissenschaft, der Kultur, des Gesundheitswesens und des Sozialschutzes ihre persönlichen und gemeinsamen Bedürfnissen und Interessen nach den Grundsätzen der Wechselseitigkeit und Solidarität verwirklichen, und die Arbeiter der Organisationen der assoziierten Arbeit, die in diesen Bereichen tätig sind, gründen sich selbstverwaltende Interessengemeinschaften, in denen sie den freien Austausch der Arbeit vollziehen, Arbeit und Mittel vereinigen und gleichberechtigt und gemeinsam über die Ausübung dieser Tätigkeiten im Einklang mit den gemeinsamen Interessen entscheiden, die Politik der Entwicklung und Förderung dieser Tätigkeiten festlegen und andere gemeinsame Interessen verwirklichen.

Die wechselseitigen Beziehungen in in diesen sich selbstverwaltenden Interessengemeinschaften werden so geregelt, daß das Recht der Arbeit er und der übrigen Werktätigen, die in ihnen Mittel vereinigt haben, über diese Mittel zu entscheiden, und das Recht der Arbeiter der Organisationen der assoziierten Arbeit, die in dem Bereich, für die die Interessengemeinschaft gegründet wurde, tätig sind, im freien Austausch der Arbeit, die gleiche gesellschaftlich-ökonomische Stellung zu realisieren wie die Arbeiter in den anderen Organisationen der assoziierten Arbeit, gewährleistet ist.

Auf dieser Grundlage können sich selbstverwaltende Interessengemeinschaften auch für andere Bereiche der gesellschaftlichen Tätigkeiten gegründet werden.

Durch das Amendment XVI. vom 25. November 1988. Ziffer 9, wurde der Artikel 52 faktisch  aufgehoben (siehe bei Art. 51).

Na ovim osnovama mogu se osnivati samoupravne interesne zajednice i u drugim oblastima u kojima se, udruživanjem sredstava u zajedničke fondove, ostvaruju određeni zajednički interesi na načelima uzajamnosti i solidarnosti.
 

Durch das Amendment XVI. vom 25. November 1988. Ziffer 9, wurde der Artikel 53 faktisch  aufgehoben (siehe bei Art. 51).

Na teh temeljih se lahko ustanavljajo samoupravne interesne skupnosti tudi na drugih področjih, v katerih se uresničujejo določeni skupni interesi z združevanjem sredstev v skupne sklade po načelih vzajemnosti in solidarnosti.
 

Artikel 53. Um ihre soziale Sicherheit zu gewährleisten, gründen die Werktätigen sich selbstverwaltende Interessengemeinschaften der Renten- und Invalidenversicherung oder anderer Formen der Sozialversicherung, in denen sie zu diesem Zweck Mittel vereinigen und nach den Grundsätzen der Wechselseitigkeit und Solidarität sowie der vorgetanen Arbeit ihre gemeinsamen und individuellen Verpflichtungen gegenüber diesen gemeinschaften sowie die gemeinsamen und individuellen Rechte, die sie in ihnen ausüben, regeln.

Auf diesen Grundlagen können sich selbstverwaltende Interessengemeinschaften auch für andere Bereiche gegründet werden, in denen durch die Vereinigung von Mitteln in gemeinsame Fonds bestimmte gemeinsame Interessen nach den Grundsätzen der Wechselseitigkeit und Solidarität verwirklicht werden.

Durch das Amendment XVI. vom 25. November 1988. Ziffer 9, wurde der Artikel 53 faktisch  aufgehoben (siehe bei Art. 51).

Saveznim zakonom može se predvideti osnivanje posebnih interesnih zajednica za stambenu izgradnju i upravljanje stanovima za potrebe aktivnih vojnih lica i građanskih lica u oružanim snagama Socijalističke Federativne Republike Jugoslavije, kao i za potrebe radnika i funkcionera saveznih organa.
 

Durch das Amendment XVI. vom 25. November 1988. Ziffer 9, wurde der Artikel 54 faktisch  aufgehoben (siehe bei Art. 51).

Zvezni zakon lahko predvidi ustanovitev posebnih interesnih skupnosti za graditev in upravljanje stanovanj, potrebnih za aktivne vojaške osebe in civilne osebe v oboroženih silah Socialistične federativne republike Jugoslavije ter za delavce in funkcionarje zveznih organov.
 

Artikel 54. Die Werktätigen gründen unmittelbar und über ihre Organisationen der assoziierten Arbeit sowie über andere Selbstverwaltungsorganisationen und -gemeinschaften sich selbstverwaltende Interessengemeinschaften im Bereich des Wohnungswesens, in denen diese Organisationen und Gemeinschaften Mittel für den Wohnungsbau vereinigen, die Politik und das Programm dieses Wohnungsbaus festlegen und gemeinsam mit den Wohnungsinhabern die Wohngebäude und Wohnungen im gesellschaftlichen Eigentum verwalten und andere gemeinsame Interesse verwirklichen.

Durch Bundesgesetz kann die Gründung besonderer sich selbstverwaltender Interessengemeinschaften für den Wohnungsbau und die Wohnungsverwaltung für den Bedarf der aktiven Militärs und von Zivilpersonen im Dienst der Streitkräfte der Sozialistischen Föderativen Republik Jugoslawien, sowie für den bedarf von Arbeitern und Funktionären der Bundesorgane vorgesehen werden.

Durch das Amendment XVI. vom 25. November 1988. Ziffer 9, wurde der Artikel 54 faktisch  aufgehoben (siehe bei Art. 51).

Durch das Amendment XVI. vom 25. November 1988. Ziffer 9, wurde der Artikel 55 faktisch  aufgehoben (siehe bei Art. 51).

Artikel 55. Im Bereich der kommunalen Tätigkeiten, der Energieversorgung, der Wasserwirtschaft, des Verkehrswesens und anderer Tätigkeiten der materiellen Produktion können sich selbstverwaltende Interessengemeinschaften der Organisationen der assoziierten Arbeit in diesen Bereichen und der Nutznießer ihrer Produkte und Dienstleistungen gegründet werden, in denen diese gemeinsame, durch Selbstverwaltungsabkommen festgelegte Interessen verwirklichen, wenn die dauernde Ausübung dieser Tätigkeiten zur Befriedigung der Bedürfnisse bestimmter Nutznießer unerläßlich ist.

Durch das Amendment XVI. vom 25. November 1988. Ziffer 9, wurde der Artikel 55 faktisch  aufgehoben (siehe bei Art. 51).

Samoupravne interesne zajednice mogu se udruživati u šire interesne zajednice i osnivati saveze i druga udruženja interesnih zajednica, kao i uspostavljati druge oblike međusobne saradnje.
 

Kad se samoupravna interesna zajednica osniva za područje šire od teritorije opštine, mogu se za teritorije opština osnovati zajednice kao delovi te samoupravne interesne zajednice.

Durch das Amendment XVI. vom 25. November 1988. Ziffer 9, wurde der Artikel 56 faktisch  aufgehoben (siehe bei Art. 51).

Samoupravne interesne skupnosti se lahko združujejo v širše interesne skupnosti, ustanavljajo zveze in druga združenja interesnih skupnosti in vzpostavljajo druge oblike medsebojnega sodelovanja.
 

Kadar se samoupravna interesna skupnost ustanavija za območje, ki je širše od občine, se lahko za območja občin ustanovijo skupnosti kot deli te samoupravne interesne skupnosti.

Sich selbstverwaltende Interessengemeinschaften können sich zu größeren Interessengemeinschaften vereinigen und Verbände und andere Zusammenschlüsse von Interessengemeinschaften gründen sowie andere Formen der Zusammenarbeit untereinander einrichten.

Wird eine sich selbstverwaltende Interessengemeinschaft für ein größeres als das Gemeindegebiet gegründet, können für die Gebiete der einzelnen Gemeinden Gemeinschaften als Teile dieser sich selbstverwaltenden Interessengemeinschaft gebildet werden.

Durch das Amendment XVI. vom 25. November 1988. Ziffer 9, wurde der Artikel 56 faktisch  aufgehoben (siehe bei Art. 51).

Durch das Amendment XVI. vom 25. November 1988. Ziffer 9, wurde der Artikel 57 faktisch  aufgehoben (siehe bei Art. 51).

Artikel 57. Eine sich selbstverwaltende Interessengemeinschaft und die Grundgemeinschaften und Einheiten in ihrem Verbund sowie die Vereinigungen sich selbstverwaltender Interessengemeinschaften sind juristische Personen mit den Rechten und Pflichten und der Verantwortung, die sie auf Grund von Verfassung, Gesetz, Selbstverwaltungsabkommen über die Gründung der Interessengemeinschaft oder der Vereinigung von Interessengemeinschaften und auf Grund ihres Statutes haben.

Durch das Amendment XVI. vom 25. November 1988. Ziffer 9, wurde der Artikel 57 faktisch  aufgehoben (siehe bei Art. 51).

Delatnosti, odnosno poslove, za koje je zakonom ili na zakonu zasnovanom odlukom skupštine društveno-političke zajednice utvrđeno da su od posebnog društvenog interesa, samoupravna interesna zajednica dužna je da obavlja na način utvrđen zakonom, odnosno odlukom skupštine društveno-političke zajednice.

Durch das Amendment XVI. vom 25. November 1988. Ziffer 9, wurde der Artikel 58 faktisch  aufgehoben (siehe bei Art. 51).

Dejavnosti oziroma zadeve, za katere zakon oziroma odlok skupščine družbenopolitične skupnosti, ki temelji na zakonu, določa, da so posebnega družbenega pomena, mora samoupravna interesna skupnost opravljati tako, kakor določa zakon oziroma odlok skupščine družbenopolitične skupnosti.
 

Artikel 58. Durch Gesetz oder durch Beschluß der Versammlung einer gesellschaftlich-politischen Gemeinschaft auf Grund eines Gesetzes kann die Pflicht, eine sich selbstverwaltende Interessengemeinschaft zu gründen, festgesetzt oder eine sich selbstverwaltende Interessengemeinschaft gegründet werden, wenn bestimmte Tätigkeiten oder Angelegenheiten einer solchen Gemeinschaft von besonderem gesellschaftlichen Interesse sind; ferner können Grundsätze für ihre Organisation und die wechselseitigen Beziehungen in ihr festgelegt sowie die Pflicht vorgeschrieben werden, Beiträge an diese Gemeinschaft zu zahlen.

Die Tätigkeiten oder Angelegenheiten, die durch das Gesetz oder durch das Beschluß der Versammlung einer gesellschaftlich-politischen Gemeinschaft auf Grund eines Gesetzes als von besonderem gesellschaftlichem Interesse erklärt wurden, hat die sich selbstverwaltende Interessengemeinschaft auf die durch Gesetz oder durch den Beschluß der Versammlung einer gesellschaftlich-politischen Gemeinschaft bestimmte Art und Weise durchzuführen.

Durch das Amendment XVI. vom 25. November 1988. Ziffer 9, wurde der Artikel 58 faktisch  aufgehoben (siehe bei Art. 51).

Prema samoupravnoj interesnoj zajednici mogu se preduzeti zakonom utvrđene privremene mere u slučajevima i pod uslovima pod kojima se takve mere mogu preduzeti prema organizacijama udruženog rada.

Durch das Amendment XVI. vom 25. November 1988. Ziffer 9, wurde der Artikel 59 faktisch  aufgehoben (siehe bei Art. 51).

Proti samoupravni interesni skupnosti so dovoljeni z zakonom določeni začasni ukrepi v primerih in pod pogoji, ko so taki ukrepi dovoljeni proti organizacijam združenega dela.

Artikel 59. Wenn in einer sich selbstverwaltenden Interessengemeinschaft, die bestimmte Tätigkeiten oder Angelegenheiten von besonderem gesellschaftlichen Interesse durchführt, ein Beschluß über eine Frage, von der die Arbeit der Interessengemeinschaft wesentlich abhängt, nicht erlassen wird, kann die Versammlung der gesellschaftlich-politischen Gemeinschaft unter der Voraussetzung und in dem Verfahren, das das Gesetz bestimmt, einen Beschluß erlassen, durch den diese Frage vorläufig geregelt wird.

Gegen eine sich selbstverwaltende Interessengemeinschaft können die gesetzlich bestimmten vorläufigen Maßnahmen in den Fällen und unter den Voraussetzungen getroffen werden, unter denen solche Maßnahmen gegen Organisationen der assoziierten Arbeit angewandt werden können.

Durch das Amendment XVI. vom 25. November 1988. Ziffer 9, wurde der Artikel 59 faktisch  aufgehoben (siehe bei Art. 51).

4. Sredstva društveno-političkih organizacija i drugih društvenih organizacija
 

4. Sredstva družbenopolitičnih organizacij in drugih družbenih organizacij

4. Die Mittel der gesellschaftlich-politischen Organisationen und anderer gesellschaftlicher Organisationen
 

Artikel 60. Gesellschaftlich-politische Organisationen und andere gesetzlich bestimmte Organisationen können Mittel oder bestimmte Rechte an Mitteln erwerben und diese Mittel als gesellschaftliche zur Verwirklichung ihrer Ziele nutzen sowie über sie im Einklang mit dem Statut dieser Organisationen und mit dem Gesetz verfügen. Diese Organisationen können unter gesetzlich festgelegten Voraussetzungen eine wirtschaftliche und sonstige Tätigkeit, die mit ihren Zielen in Einlang steht, organisieren, und sich an dem durch eine solche Tätigkeit zur Verwirklichung dieser Ziele erzielten Einkommen beteiligen.

5. Društveno-ekonomski položaj i udruživanje zemljoradnika
 

5. Družbenoekonomski položaj in združevanje kmetov
 

5. Die gesellschaftlich-ökonomische Stellung und die Vereinigung von Bauern
 

Na osnovu ličnog rada zemljoradnici imaju u načelu isti položaj i u osnovi ista prava kao i radnici u udruženom radu društvenim sredstvima. Odgovarajuća prava i obaveze imaju zemljoradnici i u pogledu udruživanja rada i sredstava kao i u odnosima razmene na tržištu i kreditnim odnosima.
 

Na podlagi osebnega dela imajo kmetje v načelu enak položaj in v osnovi enake pravice kot delavci v združenem delu z družbenimi sredstvi. Ustrezne pravice in obveznosti imajo kmetje tudi glede združevanja dela in sredstev ter v tržni menjavi in kreditnih razmerjih.
 

Artikel 61. Dem Bauern und dem Mitglied seines Haushaltes, das sich landwirtschaftlich betätigt, wird das Recht verbürgt, daß er durch die Arbeit mit Mitteln an denen ein Eigentumsrecht besteht, die durch die Verfassung festgelegten Selbstverwaltungsposition in den sozialistischen, gesellschaftlich-ökonomischen Beziehungen verwirklich, über die erzielten Resultate seiner Arbeit verfügt, seine persönlichen und die gesellschaftlichen Bedürfnisse befriedigt und auf Grund seines Beitrages seine soziale Sicherheit nach den Grundsätzen der Wechselseitigkeit und Solidarität erreicht.

Auf Grund der persönlichen Arbeit haben die Bauern prinzipiell die gleiche Stellung und grundsätzlich die gleichen Rechte wir Arbeiter in den assoziierten Arbeit mit gesellschaftlichen Mitteln. Entsprechende Rechte und Pflichten haben die Bauern auch im Hinblick auf die Vereinigung der Arbeit und der Mittel sowie in den Austauschbeziehungen am Markt und in den Kreditbeziehungen.

Zemljoradnička zadruga ima u načelu položaj, prava, obaveze i odgovornosti organizacije udruženog rada.

Zemljoradnici mogu na sredstva koja udružuju u zemljoradničkoj zadruzi zadržati pravo svojine ili utvrditi pravo na povraćaj vrednosti tih sredstava i druga prava po osnovu njihovog udruživanja, saglasno ugovoru o ovom udruživanju i statutu zadruge.

Iz dohotka koji zemljoradnička zadruga ostvari svojim poslovanjem, zemljoradnicima koji u zadruzi udružuju svoj rad i sredstva, pripada deo dohotka srazmerno doprinosu koji su u ostvarivanju tog dohotka dali svojim radom i udruživanjem sredstava, odnosno saradnjom sa zadrugom. Deo dohotka koji zadruga ostvari preko ovog iznosa unosi se kao društvena svojina u fondove zemljoradničke zadruge i koristi za proširivanje i unapređivanje njene delatnosti.
 

Durch das Amendment XX. vom 25. November 1988. Ziffer 6, wurde der Artikel 62 faktisch  aufgehoben und ersetzt:
"1. Zemljoradnici mogu svoj rad, zemljište, odnosno druga sredstva udružiti u zemljoradničke zadruge i druge oblike udruživanja zemljoradnika ili ih udružiti s radnicima u organizacijama udruženog rada.
2. Zemljoradnici osnivaju zemljoradničku zadrugu aktom o osnivanju, kojim utvrđuju uslove udruživanja i zajedničke interese i ciljeve i svoja pojedinačna i zajednička prava i obaveze koje ostvaruju, odnosno izvršavaju u zadruzi.
Oblici organizovanja i odnosi u zadruzi uređuju se statutom zadruge, a međusobna prava i obaveze zadrugara i zadruge uređuju se ugovorom.
3. Zemljoradnici zadržavaju pravo svojine na zemljište, sredstva rada, odnosno druga sredstva koja udružuju u zemljoradničku zadrugu.
Zemljoradnici mogu ova sredstva ugovorom preneti u zajedničku svojinu zadrugara, zadružnu svojinu ili u društvenu svojinu.
4. Dobit koju zadruga ostvari svojim poslovanjem članovi zadruge raspoređuju na sredstva koja članovima zadruge pripadaju prema doprinosu koji su svojim radom i sredstvima udruženim u zadruzi dali ostvarivanju te dobiti i na sredstva koja se unose u fondove zadruge, kao i na sredstva za druge potrebe.
5. Zadrugar koji je svoj rad, zemljište, odnosno druga sredstva udružio u zadrugu ima u slučaju istupanja iz zadruge ili prestanka zadruge pravo na povraćaj zemljišta, odnosno drugih sredstava na koja je zadržao pravo svojine, odnosno pravo na povraćaj vrednosti sredstava koja je udružio u zadrugu i pravo na deo sredstava u fondovima zadruge ostvaren njenim poslovanjem, pod uslovima utvrđenim ugovorom i statutom, u skladu sa zakonom."

Kmetijska zadruga ima v načelu položaj pravice, obveznosti in odgovornosti organizacije združenega dela.

Kmetje lahko obdržijo lastninsko pravico na sredstvih. ki jih združijo v kmetijski zadrugi, ali si izgovorijo pravico do vrnitve vrednosti teh sredstev in druge pravice iz njihove združitve v skladu s pogodbo o tej združitvi in s statutom zadruge.
 

Iz dohodka, ki ga kmetijska zadruga doseže s poslovanjem, gre kmetom kateri so v zadrugi združili svoje delo in sredstva, del v sorazmerju s tem, kolikor so k dohodku prispevali s svojim delom in združitvijo sredstev oziroma sodelovanjem z njo. Presežni del dohodka vloži kmetijska zadruga kot družbeno lastnino v svoje sklade in ga uporablja za razširjanje in pospeševanje svoje dejavnosti.

 

Eine landwirtschaftliche Genossenschaft hat grundsätzlich die Stellung, die Rechte, die Pflichten und die Verantwortung einer Organisation der assoziierten Arbeit.

Die Bauern können an den Mitteln, die sie in eine landwirtschaftliche Genossenschaft einbringen, das Eigentumsrecht behalten oder das Recht auf Werterstattung für diese Mittel und andere Rechte auf Grund ihres Zusammenschlusses festlegen, im Einklang mit dem Vertrag über diesen Zusammenschluß und mit dem Statut der Genossenschaft.

Von dem Einkommen, das die landwirtschaftliche Genossenschaft durch ihre Tätigkeit erzielt, steht den Bauern, die ihre Arbeit und Mittel in die Genossenschaft eingebracht haben, der Teil des Einkommens zu, der dem Beitrag entspricht, den sie durch ihre Arbeit und die Vereinigung von Mitteln oder durch die Zusammenarbeit mit der Genossenschaft zur Erzielung dieses Einkommens geleistet haben. Der diesen Betrag übersteigende Teil des von der Genossenschaft erzielten Einkommens wird als gesellschaftliches Eigentum in die Fonds der landwirtschaftlichen Genossenschaft eingebracht und zur Erweiterung und Förderung ihrer Tätigkeit verwendet.

Durch das Amendment XX. vom 25. November 1988. Ziffer 6, wurde der Artikel 62 faktisch  aufgehoben und ersetzt:
"1. "

Zemljoradnici koji svoj rad i sredstva rada udružuju, neposredno ili preko zemljoradničke zadruge ili drugog oblika udruživanja zemljoradnika, sa organizacijom udruženog rada i sa njom trajno sarađuju, upravljaju ravnopravno sa radnicima te organizacije zajedničkim poslovima, zajednički odlučuju o zajednički ostvarenom dohotku i učestvuju u njegovoj raspodeli prema svom doprinosu ostvarivanju tog dohotka saglasno samoupravnom sporazumu.
 

Kmetje, ki so svoje delo in delovna sredstva neposredno ali po kmetijski zadrugi ali kakšni drugi obliki združevanja kmetov združili z organizacijo združenega dela in z njo trajno sodelujejo, upravljajo v skladu s samoupravnim sporazumom enakopravno z delavci te organizacije skupne zadeve, skupno odločajo o skupaj doseženem dohodku in so udeleženi pri njegovi delitvi v sorazmerju s tem, kolikor so k njemu prispevali.

 

Bauern, die ihre Arbeit und die Arbeitsmittel unmittelbar oder über landwirtschaftliche Genossenschaften oder eine andere Form der Vereinigung von Bauern mit einer Organisation der assoziierten Arbeit vereinigen, und mit dieser dauernd zusammenarbeiten, verwalten die gemeinsamen Angelegenheiten gleichberechtigt mit den Arbeitern dieser Organisation, entscheiden gemeinsam über das zusammen erzielte Einkommen und sind an seiner Verteilung nach ihrem Beitrag zur Erzielung dieses Einkommens, im Einklang mit dem Selbstverwaltungsabkommen, beteiligt.

6. Samostalni lični rad sredstvima u svojini građana

Durch Amendment XXI., Ziffer 6, erhielt der 6. Abschnitt folgende Überschrift:

"6. Samostalni lični rad".
 

6. Samostalno osebno delo s sredstvi, ki so lastnina občanov
 

6. Selbständige persönliche Arbeit mit Mitteln im Eigentum von Bürgern

Durch Amendment XXI., Ziffer 6, erhielt der 6. Abschnitt folgende Überschrift:

"6. Selbständige persönliche Arbeit".
 

Zakonom se uređuju uslovi obavljanja delatnosti samostalnim ličnim radom sredstvima rada u svojini građana i svojinska prava na sredstva rada i poslovne prostorije, koji se koriste za obavljanje delatnosti samostalnim ličnim radom.
 

Zakonom se mogu, kad to zahteva društveni interes, odrediti delatnosti koje se ne mogu obavljati samostalnim ličnim radom sredstvima u svojini građana.
 

Durch das Amendment XXI. vom 25. November 1988. Ziffer 9, wurde der Artikel 64 faktisch  aufgehoben (siehe bei Art. 31).

Zakon ureja pogoje za opravljanje dejavnosti s samostojnim osebnim delom z delovnimi sredstvi, ki so lastnina občanov, in lastninske pravice na delovnih sredstvih in poslovnih prostorih, ki se uporabljajo za opravljanje dejavnosti s samostojnim osebnim delom.

Če tako zahteva družbeni interes, se lahko z zakonom določijo dejavnosti, ki se ne morejo opravljati s samostojnim osebnim delom s sredstvi, ki so lastnina občanov.
 

Durch Gesetz werden die Voraussetzungen für die Ausübung einer Tätigkeit durch selbständige persönliche Arbeit mit Mitteln im Eigentum von Bürgern und die Eigentumsrechte an den Arbeitsmitteln sowie an den Geschäftsräumen, die für die Ausübung einer Tätigkeit durch selbständige persönliche Arbeit gebraucht werden, geregelt.

Durch Gesetz können, wenn das gesellschaftliche Interesse dies erfordert, die Tätigkeiten festgesetzt werden, die nicht durch selbständige persönliche Arbeit mit Mitteln im Eigentum von Bürgern ausgeübt werden dürfen.

Durch das Amendment XXI. vom 25. November 1988. Ziffer 9, wurde der Artikel 64 faktisch  aufgehoben (siehe bei Art. 31).

Zadruga koju osnivaju radni ljudi koji samostalno obavljaju delatnost ličnim radom sredstvima u svojini građana ima položaj, prava, obaveze i odgovornosti zemljoradničke zadruge, a njeni članovi imaju položaj, prava, obaveze i odgovornosti kao i članovi zemljoradničke zadruge.
 

Durch das Amendment XIX. vom 25. November 1988. Ziffer 3, wurde der Artikel 65 faktisch  aufgehoben und ersetzt:
"1. Radni ljudi i građani, međusobno ili s radom radnika u udruženom radu, slobodno udružuju svoj rad i sredstva, odnosno samo rad ili samo sredstva u zadruge ili druge oblike udruživanja.
Zakonom se mogu izuzetno, kad to zahteva društveni interes, odrediti delatnosti, odnosno poslovi koji se ne mogu obavljati u ovim oblicima udruživanja.
Radni ljudi i građani svoje međusobne odnose u ovim oblicima udruživanja sporazumno uređuju na načelima dobrovoljnosti, ravnopravnosti, uzajamnosti i solidarnosti.
2. Radni ljudi i građani imaju pravo da osnivaju zemljoradničke, zanatske, stambene, štedno-kreditne i potrošačke zadruge, zadruge za pružanje intelektualnih usluga i druge proizvodne ili uslužne zadruge.
Zadruga je samostalna samoupravna organizacija zadrugara.
Zadrugar zadržava pravo svojine na sredstvima udruženim u zadrugu, ako ih ugovorom nije preneo u zajedničku svojinu zadrugara, u zadružnu svojinu ili u društvenu svojinu.
O sredstvima koja zadruga ostvari svojim poslovanjem odlučuju zadrugari samostalno, u skladu sa statutom zadruge.
Zadruga može, radi proširivanja materijalne osnove rada, prikupljati novčana i druga sredstva građana."

Zadruga, katero ustanovijo delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi, ki so lastnina občanov, ima položaj, pravico, obveznosti in odgovornosti kmetijske zadruge, njeni člani pa imajo enak položaj ter enake pravice, obveznosti in odgovornosti kot člani kmetijske zadruge.
 

Eine von Werktätigen, die selbständig eine Tätigkeit durch persönliche Arbeit mit Mitteln im Eigentum von Bürgern ausüben, gegründete Genossenschaft, hat die Stellung, die Rechte, die Pflichten und die Verantwortung einer landwirtschaftlichen Genossenschaft, und ihre Mitglieder haben die Stellung, das Recht, die Pflichten und die Verantwortung, wie die Mitglieder einer landwirtschaftlichen Genossenschaft.

Durch das Amendment XIX. vom 25. November 1988. Ziffer 3, wurde der Artikel 65 faktisch  aufgehoben und ersetzt:
"1. "

Durch das Amendment XXI. vom 25. November 1988. Ziffer 9, wurde der Artikel 66 faktisch  aufgehoben (siehe bei Art. 31).

Durch das Amendment XXI. vom 25. November 1988. Ziffer 9, wurde der Artikel 66 faktisch  aufgehoben (siehe bei Art. 31).

Radni čovek koji je u ugovornoj organizaciji udruženog rada udružio svoj rad i sredstva sa radom drugih lica ima pravo da, kao poslovođa, vodi poslovanje ugovorne organizacije i da, zajedno sa radnicima, odlučuje o njenom radu i razvoju.

Poslovođi i radnicima u ugovornoj organizaciji udruženog rada pripadaju, na osnovu njihovog rada, sredstva za zadovoljavanje ličnih i zajedničkih potreba, a poslovođi po osnovu sredstava koja je udružio pripada i deo dohotka u skladu sa načelima koja važe za udruživanje rada i društvenih sredstava u organizacijama udruženog rada.

Deo dohotka ostvarenog u ugovornoj organizaciji udruženog rada koji preostaje po izdvajanju sredstava za zadovoljavanje ličnih i zajedničkih potreba i poslovođe i radnika i dela dohotka za poslovođu po osnovu sredstava koji je udružio, društvena je svojina. Radnici, zajedno sa poslovođom, upravljaju, na osnovu svog rada, tim delom dohotka kao društvenim sredstvima.
 

Uslovi i način osnivanja i poslovanja ugovorne organizacije udruženog rada, kao i njena prava, obaveze i odgovornosti uređuju se zakonom, a međusobna prava, obaveze i odgovornosti poslovođe i radnika uređuju se ugovorom u skladu sa zakonom. Ugovorom se uređuju i način i uslovi udruživanja sredstava kao i način i uslovi povlačenja, odnosno isplaćivanja sredstava koja je poslovođa uneo u ugovornu organizaciju.

 

Poslovođa ugovorne organizacije udruženog rada zadržava pravo svojine na sredstva koja je udružio u toj organizaciji. Povlačenjem, odnosno isplaćivanjem ovih sredstava, poslovođi prestaju prava koja kao poslovođa ima u ugovornoj organizaciji.

Durch das Amendment XXII. vom 25. November 1988. Ziffer 2, wurde der Artikel 67 Abs. 1 und 3 faktisch  aufgehoben und ersetzt:
"1. Radni čovek može osnovati ugovornu organizaciju udruženog rada i u njoj, na samoupravnoj osnovi, udruživati svoj rad i sredstva sa radom drugih lica.
Poslovođi i radnicima u ugovornoj organizaciji udruženog rada pripadaju, na osnovu njihovog rada, sredstva za zadovoljavanje ličnih i zajedničkih potreba.
Poslovođi pripada po osnovu sredstava koja je uložio u ugovornu organizaciju udruženog rada pravo na povraćaj vrednosti tih sredstava i pravo na učešće u dohotku u skladu sa načelima koja važe za udruživanje društvenih sredstava u organizacijama udruženog rada, kao i pravo da ponovo uloži sredstva.
U ugovornu organizaciju udruženog rada mogu udružiti sredstva i drugi radni ljudi i građani."

Delovni človek, ki je v pogodbeni organizaciji združenega dela združil svoje delo in sredstva z delom drugih, ima pravico, da kot poslovodja vodi poslovanje pogodbene organizacije in da skupaj z delavci odloča o njenem delu in razvoju.
 

Poslovodji in delavcem v pogodbeni organizaciji druženega dela gredo na podlagi njihovega dela sredstva za osebne in skupne potrebe; poslovodji pa na podlagi sredstev, ki jih je združil, tudi del dohodka v skladu z načeli, ki veljajo za združevanje dela in družbenih sredstev v organizacijah združenega dela.
 

Del dohodka, doseženega v pogodbeni organizaciji združenega dela, ki preostane po izločitvi sredstev za osebne in skupne potrebe poslovodje in delavcev in dela dohodka za poslovodjo iz naslova sredstev, ki jih je združil, je družbena lastnina. Delavci upravljajo na podlagi svojega dela skupaj s poslovodjo ta del dohodka kot družbena sredstva.
 

Pogoje in način ustanovitve in poslovanja pogodbene organizacije združenega dela ter njene pravice, obveznosti in odgovornosti ureja zakon, medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti poslovodje in delavcev pa pogodba v skladu z zakonom. Pogodba ureja tudi način in pogoje združevanja sredstev, ki jih je poslovodja vložil v pogodbeno organizacijo.


 

Poslovodja pogodbene organizacije združenega dela obdrži lastninsko pravico na sredstvih, ki jih je združil v tej organizaciji. Z umikom oziroma izplačilom teh sredstev pa mu prenehajo pravice, ki jih je imel kot poslovodja v pogodbeni organizaciji.
 

Der Werktätige, der seine Arbeit und Mittel mit der Arbeit anderer Personen in einer Vertragsorganisation der assoziierten Arbeit vereinigt hat, hat das Recht, die Geschäfte der Vertragsorganisation als Geschäftsführer zu leiten und gemeinsam mit den Arbeitern über ihre Arbeit und Entwicklung zu entscheiden.

Dem Geschäftsführer und den Arbeitern in einer Vertragsorganisation der assoziierten Arbeit stehen auf Grund ihrer Arbeit Mittel zur Befriedigung ihrer persönlichen und gemeinsamen Bedürfnisse zu; einen Teil des Einkommens erhält der Geschäftsführer auch auf Grund der von ihm eingebrachten Mittel, im Einklang mit den Grundsätzen, die für die Vereinigung der Arbeit und der gesellschaftlichen Mittel in der Organisation der assoziierten Arbeit gelten.

Der Restbetrag des in der Vertragsorganisation der assoziierten Arbeit erzielten Einkommens, der nach Abzug der Mittel zur Befriedigung der persönlichen und gemeinsamen Bedürfnisse des Geschäftsführers und der Arbeiter sowie des Einkommensteils für den Geschäftsführer auf Grund der von ihm eingebrachten Mittel verbleibt, ist gesellschaftliches Eigentum. Die Arbeiter verwalten diesen Teil des Einkommens auf Grund ihrer Arbeit, gemeinsam mit dem Geschäftsführer, als gesellschaftliche Mittel.

Die Voraussetzungen und das Verfahren für die Gründung und die Geschäftstätigkeit einer Vertragsorganisation der assoziierten Arbeit sowie ihre Rechte, Pflichten und Verantwortung werden gesetzlich geregelt, während die wechselseitigen Rechte, Pflichten und Verantwortung des Geschäftsführers und der Arbeiter durch Vertrag, im Einklang mit dem Gesetz, geregelt werden. Durch Vertrag werden auch das Verfahren und die Voraussetzungen für die Vereinigung der Mittel sowie das Verfahren und die Voraussetzungen für die Rückerstattung oder Tilgung der Mittel, die der Geschäftsführer in die Vertragsorganisation eingebracht hat, geregelt.

Der Geschäftsführer einer Vertragsorganisation der assoziierten Arbeit behält das Eigentumsrecht an den von ihm in die Organisation eingebrachten Mittel. Infolge der Rückzahlung oder Tilgung dieser Mittel erlöschen die Rechte des Geschäftsführers, die er als Geschäftsführer in der Vertragsorganisation hat.

Durch das Amendment XXII. vom 25. November 1988. Ziffer 2, wurde der Artikel 67 Abs. 1 und 3 faktisch  aufgehoben und ersetzt:
"1. "

Ugovor o zapošljavanju zaključuju radni čovek i radnici koje zapošljava u skladu sa kolektivnim ugovorom koji zaključuju sindikalna organizacija i odgovarajuća privredna komora, odnosno drugo udruženje u kome su predstavljeni radni ljudi koji samostalno obavljaju delatnost ličnim radom sredstvima u svojini građana. Kolektivnim ugovorom obezbeđuju se ovim radnicima, shodno pravima radnika u udruženom radu, pravo na sredstva za zadovoljavanje ličnih i zajedničkih potreba i druga prava koja obezbeđuju njihovu materijalnu i socijalnu sigurnost.
 

Zakonom se može odrediti da je deo dohotka koji je rezultat viška rada radnika zaposlenih kod radnog čoveka koji samostalno obavlja delatnost ličnim radom sredstvima u svojini građana, društvena svojina i da se koristi za potrebe razvoja.
 

Durch das Amendment XXI. vom 25. November 1988. Ziffer 9, wurde der Artikel 68 faktisch  aufgehoben (siehe bei Art. 31).

Pogodbo o zaposlitvi sklenejo delovni človek in pri njem zaposleni delavci v skladu s kolektivno pogodbo. ki jo skleneta sindikalna organizacija in ustrezna gospodarska zbornica oziroma drugo združenje, v katerem so zastopani delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi, ki so lastnina občanov. S kolektivno pogodbo so tem delavcem, ustrezno pravicam delavcev v združenem delu zagotovljene pravica do sredstev za osebne in skupne potrebe in druge pravice, ki jim zagotavljajo materialno in socialno varnost.
 

Zakon lahko določi da postane del dohodka ki je rezultat presežnega dela delavcev, zaposlenih pri delovnem človeku, ki samostojno opravlja dejavnost z osebnim delom s sredstvi, ki so lastnina občanov, družbena lastnina in se uporablja za razvoj.
 

Den Vertrag über die Beschäftigung schließen der Werktätige und die von ihm beschäftigten Arbeiter, im Einklang mit dem Kollektivvertrag zwischen der Gewerkschaftsorganisation und der entsprechenden Wirtschaftskammer oder einer anderen Vereinigung, in der die Werktätigen, die selbständig eine Tätigkeit durch persönliche Arbeit mit Mitteln im Eigentum von Bürgern ausüben, vertreten sind. Der Kollektivvertrag garantiert diesen Arbeitern, nach dem Vorbild der Rechte der Arbeiter in der assoziierten Arbeit, das Recht auf Mittel zur Befriedigung der persönlichen und gemeinsamen Bedürfnisse und andere Rechte, die ihre materielle und soziale Sicherheit gewährleisten.

Durch Gesetz kann bestimmt werden, daß der Teil des Einkommens, der das Ergebnis des Mehrwertes der bei dem Werktätigen der selbständig eine Tätigkeit durch persönliche Arbeit mit Mitteln im Eigentum von Bürgern ausübt, beschäftigten Arbeiter ist, gesellschaftliches Eigentum darstellt und für den Entwicklungsbedarf verwendet wird.

Durch das Amendment XXI. vom 25. November 1988. Ziffer 9, wurde der Artikel 68 faktisch  aufgehoben (siehe bei Art. 31).

Durch das Amendments XXIV.vom 25. November 1988, Ziffer 7, wurde der Abschnitt 6 durch folgende Bestimmungen der Ziffer 6 ergänzt:
"6. "

7. Društveno planiranje
 

7. Družbeno planiranje
 

7. Die gesellschaftliche Planung
 

Durch das Amendment XVII. vom 25. November 1988. Ziffer 6, wurden die Artikel 69 bis 72 und 74 faktisch  aufgehoben und ersetzt:
"1. Radnici i drugi radni ljudi planiranjem rada i razvoja organizacija udruženog rada i drugih samoupravnih organizacija i zajednica i planiranjem privrednog i društvenog razvoja društveno-političkih zajednica u uslovima delovanja tržišnih zakonitosti i ekonomske samostalnosti organizacija udruženog rada, oslanjajući se na naučna saznanja i na njima zasnovane ocene razvojnih mogućnosti, usmeravaju materijalni i društveni razvoj u skladu sa svojim, na samoupravnoj osnovi utvrđenim, zajedničkim interesima.
2. Organizacije udruženog rada i druge samoupravne organizacije i zajednice samostalno planiraju svoj rad i razvoj.
Zakonom se može utvrditi obaveza donošenja planova samoupravnih organizacija i zajednica koje obavljaju delatnosti ili poslove od posebnog društvenog interesa.
3. Organizacije udruženog rada koje obavljaju delatnosti u okviru jedinstvenog tehnološkog sistema od interesa za celu zemlju donose svoj i zajednički plan razvoja u skladu s potrebama korisnika njihovih proizvoda i usluga i u skladu sa zajedničkim interesima i ciljevima razvoja koji su utvrđeni društvenim planom Jugoslavije.
4. Društveno-političke zajednice donose društvene planove kojima se, u skladu sa zajedničkim interesima i ciljevima utvrđenim na samoupravnoj osnovi, utvrđuje zajednička razvojna i ekonomska politika. Društveno-političke zajednice donose ekonomske i druge mere kojima se organizacije udruženog rada i druge samoupravne organizacije i zajednice usmeravaju, odnosno podstiču na ostvarivanje zajedničke politike razvoja.
Društvenim planom društveno-političke zajednice utvrđuju se i ciljevi i zadaci kojima se ostvaruje poseban društveni interes delovanjem samoupravnih organizacija i zajednica koje obavljaju ove delatnosti ili poslove.
5. Organi društveno-političkih zajednica propisima i merama stvaraju uslove za ostvarivanje društvenih planova i odgovorni su za to."

Durch das Amendment XVII. vom 25. November 1988. Ziffer 6, wurden die Artikel 69 bis 72 und 74 faktisch  aufgehoben und ersetzt:
"1. "

Osnovne i druge organizacije udruženog rada udružene u samoupravne interesne zajednice ili druge samoupravne organizacije i zajednice donose i ostvaruju svoje planove i programe rada i razvoja u skladu sa zajedničkim interesima i ciljevima, odnosno u skladu sa zajedničkim planovima i programima, koje sporazumno utvrde u okviru ovih samoupravnih organizacija i zajednica.
 

Organizacije udruženog rada samoupravne interesne zajednice i druge samoupravne organizacije i zajednice usklađuju svoje planove i programe rada i razvoja i sa planovima i programima drugih samoupravnih organizacija i zajednica sa kojima imaju određene zajedničke interese i ciljeve, koji proizlaze iz njihove saradnje i međusobne zavisnosti u društvenoj reprodukciji i koje utvrđuju samoupravnim sporazumom.
 

Međusobne obaveze, koje su osnovne i druge organizacije udruženog rada i druge samoupravne organizacije i zajednice sporazumno utvrdile radi ostvarivanja zajedničkog plana, ne mogu se za vreme za koje je plan utvrđen jednostrano raskidati, odnosno menjati.
 

Durch das Amendment XVII. vom 25. November 1988. Ziffer 6, wurde der Artikel 70 faktisch  aufgehoben (siehe bei Art. 69).

Temeljne in druge organizacije združenega dela, združene v samoupravne interesne skupnosti ali druge samoupravne organizacije in skupnosti, sprejemajo in uresničujejo svoje plane in programe za delo in razvoj v skladu s skupnimi interesi in cilji oziroma v skladu s skupnimi plani in programi, ki jih sporazumno določijo v okviru teh samoupravnih organizacij in skupnosti.
 

Organizacije združenega dela samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti usklajujejo svoje plane in programe za delo in razvoj tudi s plani in programi drugih samoupravnih organizacij in skupnosti. s katerimi imajo določene skupne interese in cilje, ki izvirajo iz njihovega sodelovanja in medsebojne odvisnosti v družbeni reprodukciji in jih določajo s samoupravnim sporazumom.

 

Medsebojne obveznosti, ki so jih temeljne in druge organizacije združenega dela ter druge samoupravne organizacije in skupnosti sporazumno določile za uresničevanje skupnega plana, se v času, za katerega je plan določen, ne morejo enostransko razdirati oziroma spreminjati.
 

Artikel 70. Die Pläne und Programme für die Arbeit und Entwicklung der Grundorganisationen der assoziierten Arbeit und der Organisationen der assoziierten Arbeit, in deren Verbund sich diese befinden, werden in Beziehungen der Zusammenarbeit und der wechselseitigen Abhängigkeiten beschlossen und durchgeführt, die sich aus der Vereinigung der Arbeit und der Mittel in diesen Organisationen, im Einklang mit dem Selbstverwaltungsabkommen, bei gleichzeitiger Gewährleistung der Rechte der Arbeiter, in den Grundorganisationen der assoziierten Arbeit über die Verabschiedung der Pläne und Programme zu entscheiden, ergeben.

Die Grundorganisationen und andere Organisationen der assoziierten Arbeit, die in sich selbstverwaltende Interessengemeinschaften und in andere Selbstverwaltungsorganisationen und -gemeinschaften zusammengeschlossen sind, erlassen ihre Pläne und Programme für die Arbeit und Entwicklung und führen sie durch im Einklang mit den gemeinsamen Interessen und Zielen oder im Einklang mit den gemeinsamen Plänen und Programmen, die sie im Rahmen dieser Selbstverwaltungsorganisationen oder -gemeinschaften einvernehmlich festsetzen.

Organisationen der assoziierten Arbeit, sich selbstverwaltende Interessengemeinschaften und andere Selbstverwaltungsorganisationen und -gemeinschaften stimmen ihre Pläne und Programme für die Arbeit und Entwicklung mit den Plänen und Programmen anderer Selbstverwaltungsorganisationen und -gemeinschaften ab, mit denen sie gemeinsame Interessen und Ziele haben, die aus ihrer Zusammenarbeit und wechselseitigen Abhängigkeit in der gesellschaftlichen Reproduktion hervorgehen, und die sie durch Selbstverwaltungsabkommen festlegen.

Wechselseitige Pflichten, die die Grundorganisationen und andere Organisationen der assoziierten Arbeit sowie andere Selbstverwaltungsorganisationen und -gemeinschaften einvernehmlich zum Zweck der Durchführung eines gemeinsamen Planes festsetzen, können während der Zeit, für die der Plan aufgestellt ist, weder einseitig aufgehoben noch abgeändert werden.

Durch das Amendment XVII. vom 25. November 1988. Ziffer 6, wurde der Artikel 70 faktisch  aufgehoben (siehe bei Art. 69).

Društvenim planovima društveno-političkih zajednica utvrđuju se zajednička politika razvoja i smernice i okviri za donošenje mera ekonomske politike i upravnih i organizacionih mera, kojima se obezbeđuju uslovi za ostvarivanje tih planova.

Durch das Amendment XVII. vom 25. November 1988. Ziffer 6, wurde der Artikel 71 faktisch  aufgehoben (siehe bei Art. 69).

Družbeni plani družbenopolitičnih skupnosti določajo skupno razvojno politiko, smernice in okvire za ukrepe ekonomske politike ter za upravne in organizacijske ukrepe, s katerimi se zagotavljajo možnosti za njihovo uresničevanje.
 

Artikel 71. Die gesellschaftlichen Pläne der gesellschaftlich-politischen Gemeinschaften werden auf Grund von Vereinbarungen über gemeinsame Interessen und Ziele bezüglich der wirtschaftlichen und gesellschaftlichen Entwicklung in den Gemeinden, den städtischen und regionalen Gemeinschaften, den autonomen Gebietskörperschaften, den Republiken und im Bund und auf Grund der Pläne und Programme für die Arbeit und Entwicklung der Organisationen der assoziierten Arbeit, der sich selbstverwaltenden Interessengemeinschaften und anderer Selbstverwaltungsorganisationen und -gemeinschaften sowie auf Grund der gemeinsamen Einschätzung der Möglichkeiten und Voraussetzungen für die Entwicklung erlassen.

Durch die gesellschaftlichen Pläne der gesellschaftlich-politischen Gemeinschaften werden die gemeinsame Entwicklungspolitik und Richtlinien sowie Rahmen für das Ergreifen von wirtschaftspolitischen Maßnahmen sowie von Verwaltungs- und organisatorischen Maßnahmen festgesetzt, durch die die Bedingungen für die Erfüllung dieser Pläne gewährleistet werden.

Durch das Amendment XVII. vom 25. November 1988. Ziffer 6, wurde der Artikel 71 faktisch  aufgehoben (siehe bei Art. 69).

Izvršavanje posebnih zadataka radi ostvarivanja ciljeva utvrđenih društvenim planovima može se utvrditi kao obaveza određene organizacije udruženog rada ili druge samoupravne organizacije i zajednice samo na osnovu saglasnosti odgovarajuće organizacije odnosno zajednice. Ako je izvršavanje ovakvih zadataka utvrđeno kao zajednička obaveza više organizacija ili zajednica, ili i kao obaveza organa društveno-političke zajednice, ove organizacije, zajednice ili organi utvrđuju sporazumno uzajamna prava i obaveze i svoju zajedničku i pojedinačnu odgovornost za izvršavanje te obaveze.

Ako se društvenim planom, na osnovu zajednički utvrđenih interesa i ciljeva razvoja, utvrdi da je izvršenje određenih zadataka neophodno za društvenu reprodukciju, a sporazumom organizacija udruženog rada ili drugih samoupravnih organizacija i zajednica nisu mogla biti osigurana sredstva i drugi potrebni uslovi za njihovo izvršenje, zakonom se može, u skladu sa ustavom, utvrditi obaveza udruživanja sredstava u tu svrhu i propisati druge mere radi izvršavanja tih zadataka.
 

Durch das Amendment XVII. vom 25. November 1988. Ziffer 6, wurde der Artikel 72 faktisch  aufgehoben (siehe bei Art. 69).

Izvrševanje posebnih nalog za uresničevanje ciljev, ki so določeni v družbenih planih, se sme naložiti določeni organizaciji združenega dela ali drugi samoupravni organizaciji in skupnosti kot obveznost samo z njenim soglasjem. Če pa naj bo izvrševanje takih nalog skupna obveznost več organizacij ali skupnosti ali tudi obveznost organov družbenopolitične skupnosti, določijo te organizacije, skupnosti ali organi sporazumno vzajemne pravice in obveznosti ter svojo skupne in posamično odgovornost za izpolnjevanje take obveznosti.
 

Če je v družbenem planu na podlagi skupaj ugotovljenih interesov in zastavljenih razvojnih ciljev določeno, da je izvršitev določenih nalog nujna za družbeno reprodukcijo pa s sporazumom med organizacijami združenega dela ali drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi ni bilo mogoče zagotoviti sredstev in drugih potrebnih pogojev za njihovo izvršitev, se sme z zakonom v skladu z ustavo naložiti obvezna združitev sredstev v ta namen in se smejo predpisati drugi ukrepi za izvršitev teh nalog.
 

Artikel 72. In den Plänen für die Arbeit und Entwicklung der Organisationen der assoziierten Arbeit und anderer Selbstverwaltungsorganisationen und -gemeinschaften und in den gesellschaftlichen Plänen der gesellschaftlich-politischen Gemeinschaften können Investitionen oder andere Ziele und Aufgaben nur dann  vorgesehen werden, bzw. kann nur dann mit ihrer Durchführung begonnen werden, wenn die materiellen und sonstigen erforderlichen Voraussetzungen für ihre Durchführung begonnen werden, wenn die materiellen und sonstigen erforderlichen Voraussetzungen für ihre Durchführung auf die gesetzlich vorgeschriebene Art und Weise sichergestellt sind.

Die Durchführung besonderer Aufgaben zur Erreichung der in den gesellschaftlichen Plänen aufgestellten Ziele kann als Pflicht einer bestimmten Organisation der assoziierten Arbeit oder einer anderen Selbstverwaltungsorganisation und -gemeinschaft  nur auf Grund der Zustimmung der entsprechenden Organisation oder Gemeinschaft festgesetzt werden. Wird die Durchführung solcher Aufgaben als gemeinsame Pflicht mehrerer Organisationen oder Gemeinschaften oder als Pflicht der Organe einer gesellschaftlich-politischen Gemeinschaft festgesetzt, legen diese Organisationen, Gemeinschaften oder Organe einvernehmlich ihre wechselseitigen Rechte und Pflichten und ihre gemeinsame und individuelle Verantwortung für die Erfüllung dieser Pflicht fest.

Wird in einem gesellschaftlichen Plan, auf Grund gemeinsame festgesetzter Interessen und Ziele für die Entwicklung, bestimmt, daß die Durchführung bestimmter Aufgaben für die gesellschaftliche Reproduktion unerläßlich ist, und können die Mittel und die übrigen erforderlichen Voraussetzungen für seine Durchführung nicht durch Einvernehmen der Organisationen der assoziierten Arbeit oder anderer Selbstverwaltungsorganisationen und -gemeinschaften sichergestellt werden, können  durch Gesetz, im Einklang mit der Verfassung, die Pflicht zur Vereinigung dieser Mittel für diesen Zweck und anderer Maßnahmen für die Erfüllung dieser Aufgaben angeordnet werden.

Durch das Amendment XVII. vom 25. November 1988. Ziffer 6, wurde der Artikel 72 faktisch  aufgehoben (siehe bei Art. 69).

Artikel 73. Gesetze, andere Vorschriften und allgemeine Akte, die Verpflichtungen für Budgets und Fonds der gesellschaftlich-politischen Gemeinschaften begründen, dürfen nicht eher erlassen werden, als das die betreffende Vorschrift oder den Akt erlassende Organ feststellt, daß die Mittel zur Erfüllung dieser Verpflichtungen sichergestellt sind.

Organi društveno-političkih zajednica odgovorni su da propisima i merama koje donose radi ostvarivanja društvenih planova, obezbede opšte uslove za što skladniji i stabilniji razvoj i da tim propisima i merama dovode u što potpuniju saglasnost posebne interese i samostalno delovanje organizacija udruženog rada i drugih samoupravnih organizacija i zajednica sa zajedničkim interesima i ciljevima razvoja utvrđenim društvenim planovima.

 

Durch das Amendment XVII. vom 25. November 1988. Ziffer 6, wurde der Artikel 70 faktisch  aufgehoben (siehe bei Art. 69).

Organi družbenopolitičnih skupnosti so odgovorni, da s predpisi in ukrepi, ki jih izdajajo za uresničevanje družbenih planov. zagotovijo splošne možnosti za kar najbolj skladen in stabilen razvoj ter da z njimi kar najpopolneje uskladijo posebne interese in samostojno delovanje organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti s skupnimi interesi in razvojnimi cilji, določenimi z družbenimi plani.


 

Artikel 74. Die Arbeiter in den Organisationen der assoziierten Arbeit und die Werktätigen in anderen Selbstverwaltungsorganisationen und -gemeinschaften sowie ihre Organe sind für die Erfüllung der Arbeits- und Entwicklungspläne ihrer Organisationen und Gemeinschaften sowie für die Erreichung der allgemeinen Ziele und Aufgaben, die in den gesellschaftlichen Plänen der gesellschaftlich-politischen Gemeinschaften festgesetzt sind, verantwortlich und verpflichtet, die zu diesem Zweck erforderlichen Maßnahmen und Handlungen vorzunehmen.

Die Organe der gesellschaftlich-politischen Gemeinschaften sind dafür verantwortlich, daß durch die von ihnen erlassenen Vorschriften und Maßnahmen zur Erfüllung der gesellschaftlichen Pläne die allgemeinen Voraussetzungen für eine möglichst gleichmäßige und stabile Entwicklung gewährleistet werden, und daß durch diese Vorschriften und Maßnahmen die besonderen Interessen und das selbständige Wirken der Organisationen der assoziierten Arbeit und anderer Selbstverwaltungsorganisationen und -gemeinschaften möglichst vollständig in Einklang mit den gemeinsamen Interessen und den durch die gesellschaftlichen Pläne festgelegten Entwicklungszielen gebracht werden.

Durch das Amendment XVII. vom 25. November 1988. Ziffer 6, wurde der Artikel 70 faktisch  aufgehoben (siehe bei Art. 69).

8. Društveni sistem informisanja, društveno knjigovodstvo, evidencija i statistika
 

8. Družbeni sistem informiranja, družbeno knjigovodstvo, evidenca in statistika
 

8. Das gesellschaftliche Informationssystem, die gesellschaftliche Buchführung, Evidenz und Statistik
 

Delatnosti u oblasti društvenog sistema informisanja su od posebnog društvenog interesa.

Durch das Amendment XVIII. vom 25. November 1988. Ziffer 3, wurde der Artikel 75 Abs. 1 faktisch  aufgehoben und durch Ziffer 1 ersetzt:
"1. Društvenim sistemom informisanja obezbeđuje se usklađeno evidentiranje, prikupljanje, obrada, iskazivanje i razmena podataka, činjenica i informacija značajnih za život, rad, razvoj i odlučivanje u svim oblastima društvenog života, kao i dostupnost tih podataka, činjenica i informacija."

Dejavnosti na področju družbenega sistema informiranja so posebnega družbenega pomena.

Artikel 75. Das gesellschaftliche Informationssystem gewährleistet ein koordiniertes System der Statistik für die Sammlung, Bearbeitung und Ausweisung von Angaben und Tatsachen, die von Bedeutung für die Verfolgung, Planung und Lenkung der gesellschaftlichen Entwicklung sowie für die Zugänglichkeit von Informationen über diese Angaben und Tatsachen sind.

Die Tätigkeiten im Bereich des gesellschaftlichen Informationssystems sind von besonderem gesellschaftlichem Interesse.

Durch das Amendment XVIII. vom 25. November 1988. Ziffer 3, wurde der Artikel 75 Abs. 1 faktisch  aufgehoben und durch Ziffer 1 ersetzt:
"1. "

Organizacije udruženog rada i druge samoupravne organizacije i zajednice i društveno-političke zajednice dužne su da organizacijama za vođenje društvenog knjigovodstva, evidencije i statistike daju podatke koji su od značaja za usklađivanje odnosa u društvenoj reprodukciji i usmeravanje razvoja i za ostvarivanje prava radnih ljudi u samoupravnim organizacijama i zajednicama da budu obavešteni o pojavama i odnosima od zajedničkog, odnosno opšteg interesa.

Organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter družbenopolitične skupnosti so dolžne dajati organizacijam za družbeno knjigovodstvo, evidenco in statistiko podatke, ki so pomembni za usklajevanje odnosov v družbeni reprodukciji, za usmerjanje razvoja in uresničevanje pravic delovnih ljudi v samoupravnih organizacijah in skupnostih, da bi bili obveščeni o pojavih in odnosih, ki so skupnega oziroma splošnega pomena.
 

Artikel 76. Die Arbeiter in den Organisationen der assoziierten Arbeit und die Werktätigen in anderen Selbstverwaltungsorganisationen und -gemeinschaften und die Organe dieser Organisationen und Gemeinschaften sowie die Organe der gesellschaftlich-politischen Gemeinschaften sind verpflichtet, eine Buchführung und Evidenz über die Tatsachen, die für die Arbeit und die Entscheidungsbildung in diesen Organisationen und Gemeinschaften von Bedeutung sind, einzurichten.

Die Organisationen der assoziierten Arbeit und andere Selbstverwaltungsorganisationen und -gemeinschaften und die gesellschaftlich-politischen Gemeinschaften sind verpflichtet, den Organisationen zur Erstellung der gesellschaftlichen Buchführung, Evidenz und Statistik die Daten mitzuteilen, die von Bedeutung für die Koordination der Beziehungen in der gesellschaftlichen Reproduktion und für die Lenkung der Entwicklung sind sowie für die Verwirklichung des Rechts der Werktätigen in den Selbstverwaltungsorganisationen und -gemeinschaften, über Vorfälle und Beziehungen von gemeinsamem oder allgemeinem Interesse informiert zu werden.

Služba društvenog knjigovodstva obezbeđuje organizacijama udruženog rada i drugim društvenim pravnim licima podatke na osnovu kojih radni ljudi i organi samoupravne radničke kontrole ostvaruju uvid u materijalno stanje i finansijsko i materijalno poslovanje svojih i drugih organizacija i zajednica.
 

Služba društvenog knjigovodstva je samostalna u svom radu.

Služba društvenog knjigovodstva radi na osnovu zakona i drugih propisa i odgovorna je u okviru svojih prava i dužnosti, za njihovo primenjivanje.
 

Durch das Amendment XVIII. vom 25. November 1988. Ziffer 3, wurde der Artikel 77 Abs. 1 faktisch  aufgehoben und durch Ziffer 2 ersetzt:
"2. Evidenciju, analitičke i informativne poslove o raspolaganju društvenim sredstvima, kontrolu ispravnosti podataka o raspolaganju tim sredstvima, zakonitosti raspolaganja društvenim sredstvima i izvršavanja obaveza organizacija udruženog rada i drugih samoupravnih organizacija i zajednica i društveno-političkih zajednica, kao i druge poslove utvrđene zakonom, obavlja Služba društvenog knjigovodstva."

Služba družbenega knjigovodstva zagotavlja organizacijam združenega dela in drugim družbenim pravnim osebam podatke, na podlagi katerih imajo delovni ljudje in organi samoupravne delavske kontrole vpogled v matertalno stanje in finančno in materialno poslovanje svojih in drugih organizacij in skupnosti.
 

Pri svojem delu je služba družbenega knjigovodstva samostojna.

Služba družbenega knjigovodstva dela po zakonu in drugih predpisih in je v mejah svojih pravic in dolžnosti odgovorna za njihovo uporabo.
 

Der gesellschaftliche Buchführungsdienst stellt den Organisationen der assoziierten Arbeit und anderen gesellschaftlichen juristischen Personen die Angaben bereit, auf Grund deren die Werktätigen und die Organe der Arbeiterselbstverwaltungskontrolle Einblick in den materiellen Stand und die finanzielle und materielle Geschäftstätigkeit ihrer und anderer Organisationen und Gemeinschaften erhalten.

Der gesellschaftliche Buchführungsdienst ist in seiner Arbeit selbständig.

Der gesellschaftliche Buchführungsdienst arbeitet auf Grund der Gesetze und anderer Vorschriften und ist im Rahmen seiner Rechte und Pflichten für deren Anwendung verantwortlich.

Durch das Amendment XVIII. vom 25. November 1988. Ziffer 3, wurde der Artikel 77 Abs. 1 faktisch  aufgehoben und durch Ziffer 2 ersetzt:
"2. "

9. Svojinsko-pravni odnosi
 

9. Lastninskopravna razmerja
 

9. Eigentumsrechtliche Beziehungen
 

Građani mogu imati pravo svojine na stambene zgrade i stanove za zadovoljavanje ličnih i porodičnih potreba. Stambene zgrade i stanovi i drugi predmeti koji služe ličnim potrebama na koje postoji pravo svojine mogu se koristiti za sticanje dohotka samo na način i pod uslovima utvrđenim zakonom.
 

Durch das Amendment XXIII. vom 25. November 1988. Ziffer 3, wurde der Artikel 78 Abs. 1 faktisch  aufgehoben und durch Ziffer 1 ersetzt:
"1. Građanima se zajemčuje pravo svojine na stambene zgrade i stanove, sredstva rada, poslovne zgrade i poslovne prostorije.
Vlasnik može stambenu zgradu ili stan, sredstva rada, poslovnu zgradu ili poslovnu prostoriju dati na korišćenje drugom i po tom osnovu sticati dohodak, pod uslovima i na način koji su utvrđeni zakonom."

Občani imajo lahko lastninsko pravico na stanovanjskih hišah in stanovanjih za osebne in družinske potrebe. Stanovanjske hiše in stanovanja ter drugi za osebne potrebe namenjeni predmeti, na katerih ima kdo lastninsko pravico, se smejo uporabljati za pridobivanje dohodka samo na način in pod pogoji, ki jih določa zakon.
 

Die Bürger können ein Eigentumsrecht an Wohngebäuden und Wohnungen zur Befriedigung ihrer persönlichen und familiären Bedürfnisse haben. Wohngebäude und Wohnungen sowie andere Gegenstände, die den persönlichen Bedürfnissen dienen, und an denen ein Eigentumsrecht besteht, dürfen nur auf die Weise und unter den Voraussetzungen, die durch Gesetz vorgeschrieben sind, für den Einkommenserwerb genutzt werden.

Durch das Amendment XXIII. vom 25. November 1988. Ziffer 3, wurde der Artikel 78 Abs. 1 faktisch  aufgehoben und durch Ziffer 1 ersetzt:
"1. "

Zakonom se može utvrditi da u brdsko-planinskim krajevima površina obradivog poljoprivrednog zemljišta na koje zemljoradnici imaju pravo svojine može biti veća od deset hektara po domaćinstvu.

Zakonom se određuje u kojim granicama i pod kojim uslovima zemljoradnici mogu imati pravo svojine na drugo zemljište, kao i u kojim granicama i pod kojim uslovima ostali građani mogu imati pravo svojine na poljoprivredno i drugo zemljište.

Uslovi i granice u kojima se može sticati pravo svojine na šume i šumsko zemljište utvrđuju se zakonom.

Durch das Amendment XXIII. vom 25. November 1988. Ziffer 3, wurde der Artikel 80 Abs. 1 und 2 faktisch  aufgehoben und durch Ziffer 2 ersetzt:
"2. Zemljoradnicima se zajemčuje pravo svojine na obradivo poljoprivredno zemljište u površini od najviše 30 hektara po domaćinstvu.
Zakonom se može utvrditi da u brdsko-planinskim krajevima površina obradivog poljoprivrednog zemljišta na koje zemljoradnici imaju pravo svojine može biti veća od 30 hektara po domaćinstvu."

Zakon lahko določi, da sme kmetijsko obdelovalno zemljišče. na katerem imajo kmetje lastninsko pravico, v hribovskih in planinskih krajih meriti več kot deset hektarov na kmečko gospodarstvo.

Zakon določa, v katerih mejah in pod katerimi pogoji imajo lahko kmetje lastninsko pravico na drugem zemljišču ter v katerih mejah in pod katerimi pogoji imajo lahko drugi občani lastninsko pravico na kmetijskem in drugem zemljišču.
 

Pogoje in meje, v katerih je mogoče pridobivati lastninsko pravico na gozdovih in gozdnem zemljišču, določa zakon.

Durch Gesetz kann bestimmt werden, daß die Fläche bestellbaren Ackerbodens, an der die Bauern ein Eigentumsrecht haben, in gebirgigen Gegenden größer als 10 ha sein kann.
 

Durch Gesetz wird festgelegt, in welchen Grenzen und unter welchen Voraussetzungen die Bauern ein Eigentumsrecht an anderem Boden haben und in welchen Grenzen und unter welchen Voraussetzungen die übrigen Bürger ein Eigentumsrecht an landwirtschaftlichem Boden und anderem Boden haben können.

Die Voraussetzungen und Grenzen, innerhalb derer ein Eigentumsrecht an Wald und Waldboden erworben werden kann, werden durch Gesetz bestimmt.

Durch das Amendment XXIII. vom 25. November 1988. Ziffer 3, wurde der Artikel 80 Abs. 1 und 2 faktisch  aufgehoben und durch Ziffer 2 ersetzt:
"2. "

Uslovi, način i vreme prestanka prava svojine na zemljište na koje je pre donošenja odluke opštine postojalo pravo svojine, kao i naknada za to zemljište, uređuju se zakonom. Način i uslove korišćenja takvog zemljišta određuje opština na osnovu zakona.

Pogoje, način in čas prenehanja lastninske pravice na zemljišču, na katerem je pred izdajo občinskega odloka imel kdo lastninsko pravico, ter odškodnino za to zemljišče ureja zakon. Način in pogoje za uporabo takega zemljišča določa občina na podlagi zakona.

Artikel 81. An Boden in Städten und Siedlungen städtischen Charakters und anderen für den Wohnbau und für eine sonstige komplexe Bebauung vorgesehenen Bebieten, die im Einklang mit den Voraussetzungen und in dem Verfahren, das das Gesetz vorschreibt, von der Gemeinde bestimmt werden, kann kein Eigentumsrecht bestehen.

Die Voraussetzungen, der Modus und der Zeitpunkt des Erlöschens von Eigentumsrechten an Boden, an dem vor dem Erlaß des Gemeindebeschlusses ein Eigentumsrecht bestand, sowie die Entschädigungen für diesen Boden werden gesetzlich geregelt. Die Art und die Voraussetzungen der Nutzung solchen Bodens bestimmt die Gemeinde auf der Grundlage eines Gesetzes.

Zakonom se određuju osnovi i merila pravične naknade. Određivanjem ovih osnova i merila i njihovom primenom ne mogu se bitno pogoršati uslovi života i rada koje je vlasnik čija se nepokretnost ekspropriše imao na osnovu korišćenja te nepokretnosti.

Pravična naknada ne obuhvata uvećanu vrednost nepokretnosti koja je neposredno ili posredno rezultat ulaganja društvenih sredstava.

Zakon določa osnove in merila za pravično odškodnino. Z določitvijo teh osnov in meril ter z njihovo uporabo se ne smejo bistveno poslabšati pogoji za življenje in delo, ki jih je imel na podlagi uporabe nepremičnine lastnik, čigar nepremičnina se razlašča.
 

Pravična odškodnina ne obsega povečane vrednosti nepremičnine, ki je neposredno ali posredno posledica vlaganja družbenih sredstev.

Artikel 82. Liegenschaften, an denen ein Eigentumsrecht besteht, können gegen angemessene Entschädigung enteignet oder das Eigentumsrecht an ihnen kann durch Gesetz eingeschränkt werden, wenn dies das allgemeine Interesse, das auf Grund eines Gesetzes bestimmt wird, erfordert.

Das Gesetz bestimmt die Grundlagen und die Maßstäbe für die angemessene Entschädigung. Durch die Festsetzung dieser Grundlagen und Maßstäbe sowie durch ihre Anwendung dürfen die Lebens- und Arbeitsbedingungen, die der Eigentümer der enteigneten Liegenschaft infolge ihrer Nutzung gehabt hat, nicht verschlechtert werden.

Die angemessene Entschädigung umfaßt nicht die Wertsteigerung der Liegenschaft, die das unmittelbare oder mittelbare Ergebnis der Investition von gesellschaftlichen Mitteln ist.

Uslovi prometa zemljišta i drugih nepokretnosti na koje postoji pravo svojine uređuju se zakonom.

Pogoje za promet z zemljišči in drugimi nepremičninami, na katerih ima kdo lastninsko pravico, ureja zakon.

Artikel 83. Bürger und bürgerliche juristische Personen üben das Eigentumsrecht im Einklang mit der Natur und der Zweckbestimmung der Liegenschaften und der übrigen Sachen in ihrem Eigentum aus, sowie im Einklang mit dem durch Gesetz bestimmten gesellschaftlichen Interesse.

Das Gesetz regelt die Voraussetzungen des Verkehrs von Liegenschaften und anderer Immobilien, an denen ein Eigentumsrecht besteht.

Artikel 84. Das Eigentumsrecht an Sachen von besonderer kultureller Bedeutung kann, wenn dies das öffentliche Interesse erfordert, auf Grund eines Gesetzes eingeschränkt werden.

10. Dobra od opšteg interesa
 

10. Dobrine splošnega pomena
 

10. Güter von allgemeinem Interesse
 

Artikel 85. Der Boden, Wälder, Gewässer, Wasserläufe, das Meer und die Meeresküste, Erzvorkommen und sonstige Naturreichtümer, Güter im Gemeingebrauch sowie Liegenschaften und andere Sachen von besonderer kultureller und historischer Bedeutung stehen als Güter von allgemeinem Interesse unter besonderem Schutz und werden unter den Voraussetzungen und in der Weise genutzt, die gesetzlich vorgeschrieben sind.

Zakonom se utvrđuje način upravljanja šumama, šumskim zemljištima i nalazištima rudnog blaga, kao i način iskorišćavanja šuma, šumskih zemljišta i rudnog blaga.
 

Zakon določa način upravljanja gozdov, gozdnih zemljišč in nahajališč rud ter način izkoriščanja gozdov, gozdnih zemljišč in rud.
 

Artikel 86. Aller Boden, Wald, Gewässer und Wasserläufe, das Meer und die Meeresküste, Erzvorkommen und sonstige Naturreichtümer müssen im Einklang mit den gesetzlich vorgesehenen allgemeinen Voraussetzungen genutzt werden, welche ihre rationelle Nutzung und andere allgemeine Interessen sicherstellen.

Durch Gesetz wird die Art der Verwaltung von Wäldern, Waldböden und Fundorten von Erzvorkommen sowie auch die Art der Nutzung der Wälder, des Waldbodens und der Erzvorkommen bestimmt.

11. Zaštita i unapređivanje čovekove sredine
 

11. Varstvo in zboljševanje človekovega okolja
 

11. Der Schutz und die Förderung der Umwelt des Menschen
 

Artikel 87. Die Werktätigen und Bürger, Organisationen der assoziierten Arbeit, die gesellschaftlich-politischen Gemeinschaften, die örtlichen Gemeinschaften und andere Selbstverwaltungsorganisationen und -gemeinschaften haben das Recht und die Pflicht, die Voraussetzungen für die Erhaltung und die Entwicklung der natürlichen und durch Arbeit geschaffenen Werte der Umwelt des Menschen zu gewährleisten, schädliche Folgen zu verhindern und zu beseitigen, di durch Verschmutzung der Luft, des Bodens, des Wassers, der Wasserläufe und des Meeres und durch Lärm oder auf andere Weise diese Werte bedrohen oder die Gesundheit und das Leben der Menschen gefährden.

GLAVA II.
OSNOVE DRUŠTVENO-POLITIČKOG SISTEMA
 

II. poglavje.
Temelji družbenopolitičnega sistema
 

Titel II.
Die Grundlagen des gesellschaftlich-politischen Systems
 

1. Položaj radnih ljudi u društveno-političkom sistemu
 

1.Položaj delovnih ljudi v družbenopolitičnem sistemu
 

1. Die Stellung der Werktätigen im gesellschaftlich-politischen System
 

Radnička klasa i svi radni ljudi ostvaruju vlast i upravljaju drugim društvenim poslovima organizovani u organizacije udruženog rada i druge samoupravne organizacije i zajednice i klasne i druge društveno-političke i društvene organizacije.

Delavski razred in vsi delovni ljudje uresničujejo oblast in upravljajo druge družbene zadeve organizirani v organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter v razredne in druge družbenopolitične in družbene organizacije.
 

Artikel 88. Die Arbeiterklasse und alle Werktätigen sind die Träger der Macht und der Verwaltung der übrigen gesellschaftlichen Angelegenheiten.

Die Arbeiterklasse und alle Werktätigen üben die Macht aus und verwalten die übrigen gesellschaftlichen Angelegenheiten, organisiert in Organisationen der assoziierten Arbeit und anderen Selbstverwaltungsorganisationen und -gemeinschaften sowie in Klassen- und anderen gesellschaftlich-politischen und gesellschaftlichen Organisationen.

Durch das Amendment XLVII. vom 25. November 1988 wurden im Artikel 89 das Wort "osnovnim" gestrichen.

Artikel 89. Die Werktätigen üben die Macht aus und verwalten die übrigen gesellschaftlichen Angelegenheiten durch Entscheiden in Versammlungen, durch Referenden und andere Formen der persönlichen Äußerungen in den Grundorganisationen der assoziierten Arbeit und den örtlichen Gemeinschaften, in den sich selbstverwaltenden Interessengemeinschaften und anderen Selbstverwaltungsorganisationen und -gemeinschaften, über die Delegierten in den Verwaltungsorganen dieser Organisationen und Gemeinschaften, durch den Abschluß von Selbstverwaltungsabkommen und gesellschaftlichen Vereinbarungen, über die Delegationen und Delegierten in den Versammlungen der gesellschaftlich-politischen Gemeinschaften sowie durch Lenkung und Kontrolle der Arbeit der den Versammlungen verantwortlichen Organe.

Durch das Amendment XLVII. vom 25. November 1988 wurden im Artikel 89 das Wort "Grundorganisationen" ersetzt durch: "Organisationen".

Ustavom i statutom društveno-političke zajednice utvrđuju se zajednički interesi i funkcije vlasti i upravljanja drugim društvenim poslovima koje radni ljudi, narodi i narodnosti ostvaruju u društveno-političkim zajednicama.

Z ustavo in statutom družbenopolitične skupnosti se določajo skupni interesi in funkcije oblasti in upravljanja drugih družbenih zadev ki jih delovni ljudje, narodi in narodnosti uresničujejo v družbenopolitičnih skupnostih.

Artikel 90. Die Werktätigen organisieren sich nach dem Selbstverwaltungsprinzip in Organisationen der assoziierten Arbeit, örtlichen Gemeinschaften, sich selbstverwaltenden Interessengemeinschaften und anderen Selbstverwaltungsorganisationen und -gemeinschaften und bestimmen, welche gemeinsamen Interessen, Rechte und Pflichten sie in ihnen verwirklichen.

Durch die Verfassung und das Statut einer gesellschaftlich-politischen Gemeinschaft werden die gemeinsamen Interessen und die Funktionen der Macht und der Verwaltung der übrigen gesellschaftlichen Angelegenheiten festgelegt, welche die Werktätigen, die Völker und Völkerschaften in den gesellschaftlich-politischen Gemeinschaften verwirklichen.

Sudsku funkciju vrše redovni sudovi kao organi državne vlasti i samoupravni sudovi.

Zaštita ustavnosti poverava se ustavnim sudovima.

Sodno funkcijo opravljajo redna sodišča kot organi državne oblasti in samoupravna sodišča.

Varstvo ustavnosti je poverjeno ustavnim sodiščem.

Die richterliche Funktion üben die ordentlichen Gerichte als Organe der Staatsgewalt und die Selbstverwaltungsgerichte aus.

Der Schutz der Verfassungsmäßigkeit ist den Verfassungsgerichten anvertraut.

Državni organi imaju prema organizacijama udruženog rada i drugim samoupravnim organizacijama i zajednicama samo prava utvrđena na osnovu ustava.

Državni organi imajo do organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti samo pravice, določene na podlagi ustave.
 

Die staatlichen Organe haben gegenüber den Organisationen der assoziierten Arbeit und anderen Selbstverwaltungsorganisationen und -gemeinschaften nur die auf Grund der Verfassung festgesetzten Rechte.

Durch das Amendments XXVI. vom 25. November 1988, Ziffer 8, wurde der Artikel 94 durch folgende Bestimmungen der Ziffer 7 ergänzt:
"7. Skupština društveno-političke zajednice bira, odnosno imenuje nosioce funkcija u državnim organima na osnovu liste na kojoj je broj utvrđenih kandidata veći od broja koji se bira, odnosno imenuje, ako za pojedine funkcije nije zakonom, odnosno statutom drukčije utvrđeno."

Durch das Amendments XXVI. vom 25. November 1988, Ziffer 8, wurde der Artikel 94 durch folgende Bestimmungen der Ziffer 7 ergänzt:
"7. "

Svi nosioci samoupravnih javnih i drugih društvenih funkcija u vršenju svojih funkcija pod društvenom su kontrolom.

Svaki izabrani ili imenovani nosilac samoupravne, javne ili druge društvene funkcije lično je odgovoran za njeno vršenje i može biti opozvan ili smenjen. On ima pravo da podnese ostavku i da je obrazloži.
 

Zakonom i samoupravnim aktima utvrđuju se vrste i uslovi odgovornosti nosilaca samoupravnih, javnih i drugih društvenih funkcija, kao i način i postupak ostvarivanja odgovornosti nosilaca tih funkcija.
 

Vsi nosilci samoupravnih javnih in drugih družbenih funkcij so pri opravljanju svojih funkcij pod družbenim nadzorstvom.

Vsak izvoljeni ali imenovani nosilec samoupravne, javne ali druge družbene funkcije je osebno odgovoren za njeno izvrševanje in je lahko odpoklican sli odstavljen; ima pa tudi pravico odstopiti in odstop obrazložiti.
 

Zakon in samoupravni akti določajo vrste in pogoje odgovornosti nosilcev samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij kakor tudi način in postopek za uresničevanje njihove odgovornosti.
 

Sämtliche Träger von Selbstverwaltungs-, öffentlichen und den übrigen gesellschaftlichen Funktionen stehen bei der Ausübung ihrer Funktionen unter gesellschaftliche Kontrolle.

Jeder gewählte oder ernannte Träger von Selbstverwaltungs-, öffentlichen und den übrigen gesellschaftlichen Funktionen ist persönlich für deren Ausübung verantwortlich und kann abberufen oder entlassen werden. Er hat das Recht, seinen Rücktritt einzureichen und zu begründen.

Durch Gesetz und Selbstverwaltungsakte werden die Art und die Voraussetzungen der Verantwortung der Träger von Selbstverwaltungs-, öffentlichen und den übrigen gesellschaftlichen Funktionen sowie auch die Art und das Verfahren zur Durchsetzung der Verantwortung der Träger dieser Funktionen geregelt.

Način obezbeđivanja javnosti uređuje se zakonom i samoupravnim aktima.
 

Zakonom i samoupravnim aktima određuju se poslovi i podaci koji predstavljaju tajnu ili se ne mogu objavljivati.

Ostvarivanje načela javnosti ne može biti u suprotnosti sa interesima bezbednosti i odbrane zemlje i drugim društvenim interesima utvrđenim zakonom.
 

Način zagotavljanja javnosti se ureja z zakonom in s samoupravnimi akti.
 

Zakon in samoupravni akti določajo zadeve in podatke, ki pomenijo tajnost ali se ne smejo objavljati.

Načelo javnosti se ne sme uresničevati v nasprotju z interesi varnosti in obrambe države in z drugimi družbenimi interesi, ki jih določa zakon.
 

Durch Gesetz und die Selbstverwaltungsakte wird bestimmt, wie die Öffentlichkeit gewährleistet wird.

Durch Gesetz und die Selbstverwaltungsakte werden die Daten und Vorgänge bestimmt, die geheim sind oder die nicht veröffentlicht werden dürfen.

Die Verwirklichung des Grundsatzes der Öffentlichkeit darf nicht im Gegensatz zu den Interessen der Sicherheit und der Landesverteidigung sowie zu anderen gesellschaftlichen, durch Gesetz festgelegten Interessen stehen.

2. Samoupravljanje u organizacijama udruženog rada
 

2. Samoupravljanje v organizacijah združenega dela
 

2. Die Selbstverwaltung in den Organisationen der assoziierten Arbeit
 

Radnik ima pravo da radi ostvarivanja svojih samoupravnih prava bude redovno obaveštavan o poslovanju organizacije i njenom materijalno-finansijskom stanju, o ostvarivanju i raspodeli dohotka i korišćenju sredstava u njoj, kao i o drugim pitanjima od interesa za odlučivanje i kontrolu u organizaciji.
 

Durch das Amendment XLVII. vom 25. November 1988 wurden im Artikel 98 Abs. 1 die Worte "osnovnoj i drugim " gestrichen.

Da bi delavec mogel uresničevati svoje samoupravne pravice, ima pravico, da je redno obveščen o poslovanju organizacije in njenem materialno-finančnem stanju, o ustvarjanju in delitvi dohodka in uporabi sredstev v njej ter o drugih vprašanjih, ki so pomembna za odločanje in nadzorstvo v organizaciji.
 

Der Arbeiter hat das Recht, zur Ausübung seiner Selbstverwaltungsrechte regelmäßig über die Geschäftstätigkeit und die materielle und finanzielle Lage der Organisation, über die Erziehung und Verteilung des Einkommens und über die Nutzung ihrer Mittel sowie über andere Fragen, die für den Entscheidungsprozeß und die Kontrolle in der Organisation von Interesse sind, informiert zu werden.

Durch das Amendment XLVII. vom 25. November 1988 wurden im Artikel 98 Abs. 1 die Worte "Grund- und anderen" gestrichen.

U osnovnoj organizaciji sa manjim brojem radnika ne obrazuje se radnički savet.
 

Određene izvršne funkcije u osnovnoj i drugim organizacijama udruženog rada mogu se poveriti izvršnim organima radničkog saveta.

Organizacije udruženog rada koje, udružujući rad i sredstva, ne organizuju posebnu organizaciju, mogu obrazovati zajednički organ za vršenje poslova od zajedničkog interesa.

Durch das Amendment XXIV. vom 25. November 1988. Ziffer 7, wurden die  Artikel 99, 100 und 102 Abs. 4 faktisch  aufgehoben und durch Ziffer 2 ersetzt:
"2. U organizaciji udruženog rada obrazuje se radnički savet, odnosno njemu po položaju i funkciji odgovarajući organ upravljanja.
Radnički savet je organ upravljanja organizacije udruženog rada.
U organizaciji udruženog rada s manjim brojem radnika funkciju radničkog saveta vrše svi radnici.
Radnički savet donosi samoupravne opšte akte i zaključuje samoupravne sporazume, donosi odluke o planiranju rada i razvoja, utvrđuje osnove poslovne politike, bira, imenuje i razrešava poslovodne i izvršne organe i usmerava i kontroliše njihov rad i vrši druge poslove utvrđene statutom organizacije udruženog rada.
Određene izvršne funkcije u organizacijama udruženog rada mogu se poveriti izvršnim organima radničkog saveta.
Organizacije udruženog rada koje udružuju rad i sredstva mogu obrazovati zajednički organ za upravljanje poslovima od zajedničkog interesa."

Temeljna organizacija združenega dela z manjšim številom delavcev nima delavskega sveta.

Določene izvršilne funkcije v temeljni organizaciji in v drugih organizacijah združenega dela se lahko poverijo izvršilnim organom delavskega sveta.

Organizacije združenega dela, ki združijo delo in sredstva, pa ne organizirajo posebne organizacije, imajo lahko skupen organ za opravljanje zadev skupnega pomena.
 

In einer Grundorganisation mit einer geringeren Arbeiteranzahl wird kein Arbeiterrat gebildet.
 

Bestimmte Vollzugsfunktionen in einer Grundorganisation und in anderen Organisationen der assoziierten Arbeit können den Vollzugsorganen des Arbeiterrates übertragen werden.

Organisationen der assoziierten Arbeit, die sich bei der Vereinigung der Arbeit  und der Mittel nicht als besondere Organisation organisieren, können ein gemeinsames Organ für die Erledigung der Angelegenheiten von gemeinsamem Interesse bilden.

Durch das Amendment XXIV. vom 25. November 1988. Ziffer 7, wurden die  Artikel 99, 100 und 102 Abs. 4 faktisch  aufgehoben und durch Ziffer 2 ersetzt:
"2. "

Odluke radničkog saveta radne organizacije i složene organizacije udruženog rada koje se odnose na ostvarivanje neotuđivih prava radnika u osnovnim organizacijama udruženog rada donose se u saglasnosti sa svakom od tih organizacija na način utvrđen samoupravnim sporazumom o udruživanju.
 

Durch das Amendment XXIV. vom 25. November 1988. Ziffer 7, wurde der Artikel 100 faktisch  aufgehoben (siehe bei Art. 99).

Delavski svet delovne organizacije in sestavljene organizacije združenega dela sprejema sklepe, ki se nanašajo na uresničevanje neodtujljivih pravic delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela, v soglasju z vsako od teh organizacij, tako kot določa samoupravni sporazum o združitvi.
 

Die Beschlüsse des Arbeiterrates der Arbeitsorganisation und der zusammengesetzten Organisation der assoziierten Arbeit, die die Ausübung unveräußerlicher Rechte der Arbeiter in den Grundorganisationen der assoziierten Arbeit betreffen, werden mit Zustimmung jeder dieser Organisationen, auf die im Selbstverwaltungsabkommen über die Vereinigung festgelegte Weise erlassen.

Durch das Amendment XXIV. vom 25. November 1988. Ziffer 7, wurde der Artikel 100 faktisch  aufgehoben (siehe bei Art. 99).

Sastav radničkog saveta osnovne organizacije udruženog rada mora odgovarati socijalnom sastavu radne zajednice osnovne organizacije udruženog rada.
 

Radnički savet radne organizacije i složene organizacije udruženog rada sačinjavaju delegati radnika osnovnih organizacija udruženog rada, neposredno izabrani na način i po postupku koji su utvrđeni samoupravnim sporazumom o udruživanju. U radničkom savetu radne organizacije mora biti zastupljena svaka osnovna organizacija udruženog rada u njenom sastavu.
 

Delegati rade po smernicama radnika, odnosno radničkog saveta osnovne organizacije udruženog rada koja ih je izabrala i njima odgovaraju za svoj rad.
 

Statutom osnovne i druge organizacije udruženog rada i samoupravnim sporazumom o udruživanju utvrđuju se prava i obaveze delegata i njihova odgovornost radnicima, odnosno organima upravljanja tih organizacija.

Durch das Amendment XXIV. vom 25. November 1988. Ziffer 7, wurde der Artikel 101  faktisch  aufgehoben und durch Ziffer 3 ersetzt:
"3. Radnički savet sačinjavaju delegati radnika delova organizacije udruženog rada.
Sastav radničkog saveta organizacije udruženog rada treba da odgovara socijalnom sastavu radnika u organizaciji udruženog rada.
U radnički savet organizacije udruženog rada ne može biti biran inokosni poslovodni organ, predsednik i član kolegijalnog poslovodnog organa.
Delegati u radničkom savetu rade po smernicama radnika koji su ih izabrali i njima odgovaraju za svoj rad."

Sestava delavskega sveta temeljne organizacije združenega dela mora ustrezati socialni strukturi njene delovne skupnosti.
 

Delavski svet delovne organizacije in sestavljene organizacije združenega dela sestavljajo delegati delavcev temeljnih organizacij združenega dela, neposredno izvoljeni na način in po postopku, ki ju določa samoupravni sporazum o združitvi. V delavskem svetu delovne organizacije mora biti zastopana vsaka njena temeljna organizacija združenega dela.
 

Delegati delajo po smernicah delavcev oziroma delavskega sveta temeljne organizacije združenega dela, ki jih je izvolila, in so jim za svoje delo odgovorni.
 

V statutu temeljne in druge organizacije združenega dela in v samoupravnem sporazumu o združitvi so določene pravice in obveznosti delegatov in njihova odgovornost delavcem oziroma organom upravljanja teh organizacij.

Die Zusammensetzung des Arbeiterrates einer Grundorganisation der assoziierten Arbeit muß der sozialen Zusammensetzung der Arbeitsgemeinschaft der Grundorganisation der assoziierten Arbeit entsprechen.

Den Arbeiterrat einer Arbeitsorganisation und einer zusammengesetzten Organisation der assoziierten Arbeit bilden die Delegierten der Arbeiter aus den Grundorganisationen der assoziierten Arbeit, die unmittelbar auf die Weise und nach dem Verfahren, das im Selbstverwaltungsabkommen über die Vereinigung festgelegt ist, gewählt werden. Im Arbeiterrat einer Arbeitsorganisation muß jede Grundorganisation der assoziierten Arbeit aus deren Verbund vertreten sind.

Die Delegierten arbeiten nach den Richtlinien der Arbeiter oder des Arbeiterrates der Grundorganisation der assoziierten Arbeit, die sei gewählt hat und ihnen sind sie für ihre Tätigkeit verantwortlich.

Im Statut der Grundorganisation und einer anderen Organisation der assoziierten Arbeit und im Selbstverwaltungsabkommen über die Vereinigung werden die Rechte und Pflichten der Delegierten sowie ihre Verantwortung vor den Arbeitern oder vor den Verwaltungsorganen dieser Organisationen geregelt.

Durch das Amendment XXIV. vom 25. November 1988. Ziffer 7, wurde der Artikel 101  faktisch  aufgehoben und durch Ziffer 3 ersetzt:
"3. "

Članovi radničkog saveta, odnosno članovi izvršnog organa, ne mogu se birati na vreme duže od dve godine.

Niko ne može više od dva puta uzastopno biti biran u isti radnički savet, odnosno izvršni organ.

U radnički savet ne može biti biran radnik koji kao inokosni poslovodni organ ili član kolegijalnog poslovodnog organa njemu odgovara, ni radnik koji samostalno vrši druge rukovodeće funkcije određene statutom i zakonom.
 

Durch das Amendment XXIV. vom 25. November 1988. Ziffer 7, wurde der Artikel 102 Abs. 4 faktisch  aufgehoben (siehe bei Art. 99).

Člani delavskega sveta oziroma člani izvršilnega organa ne morejo biti izvoljeni več kot za dve leti.

Nihče ne more biti več kakor dvakrat zaporedoma izvoljen v isti delavski svet oziroma izvršilni organ.

V delavski svet ne more biti izvoljen delavec, ki je kot individualni poslovodni organ ali kot član kolegijskega poslovodnega organa njemu odgovoren, in tudi ne delavec, ki samostojno opravlja druge s statutom in z zakonom določene vodilne funkcije.
 

Die Mitglieder des Arbeiterrates und die Mitglieder des Vollzugsorgans können nicht für eine längere Zeit als 2 Jahre gewählt werden.

Niemand kann mehr als zweimal nacheinander in denselben Arbeiterrat oder in dasselbe Vollzugsorgan gewählt werden.

In den Arbeiterrat kann weder ein Arbeiter gewählt werden, der als geschäftsführendes Einzelorgan oder als Mitglied des geschäftsführenden Kollegialorgan dem Arbeiterrat verantwortlich ist, noch ein Arbeiter, der selbstständig andere leitende Funktionen, die durch Statut und Gesetz bestimmt sind, ausübt.

Durch das Amendment XXIV. vom 25. November 1988. Ziffer 7, wurde der Artikel 102 Abs. 4 faktisch  aufgehoben (siehe bei Art. 99).

Organizaciju udruženog rada zastupa i predstavlja njen inokosni poslovodni organ, odnosno predsednik kolegijalnog poslovodnog organa, ako statutom ili drugim samoupravnim aktom organizacije nije drukčije određeno.
 

Poslovodni organ je samostalan u radu i odgovoran je radnicima i radničkom savetu organizacije udruženog rada.

Inokosni poslovodni organ, odnosno predsednik kolegijalnog poslovodnog organa, odgovoran je i društvenoj zajednici za zakonitost rada i za ispunjavanje zakonom propisanih obaveza organizacije udruženog rada. Inokosni poslovodni organ, odnosno predsednik kolegijalnog poslovodnog organa, ima pravo i dužnost da, u skladu sa zakonom, obustavi od izvršenja akte radničkog saveta i drugih organa organizacije udruženog rada ako smatra da su u suprotnosti sa zakonom i da o tome obavesti nadležni organ društveno-političke zajednice.

 

Durch das Amendment XXIV. vom 25. November 1988. Ziffer 7, wurde der Artikel 103 Abs. 1  faktisch  aufgehoben und durch Ziffer 4 ersetzt:
"4. U svakoj organizaciji udruženog rada postoji inokosni ili kolegijalni poslovodni organ.
Poslovodni organ izvršava odluke radničkog saveta i odluke donesene ličnim izjašnjavanjem radnika.
Poslovodni organ organizuje proces rada i rukovodi tim procesom, vodi poslovanje organizacije udruženog rada i samostalno donosi odluke."

Organizacijo združenega dela zastopa in predstavlja njen individualni poslovodni organ oziroma predsednik kolegijskega poslovodnega organa, če statut ali drug samoupravni akt organizacije ne določa drugače.
 

Poslovodni organ je pri delu samostojen in odgovoren delavcem in delavskemu svetu organizacije združenega dela.

Individualni poslovodni organ oziroma predsednik kolegijskega poslovodnega organa je za zakonitost dela in za izpolnjevanje z zakonom predpisanih obveznosti organizacije združenega dela odgovoren tudi družbeni skupnosti. Individualni poslovodni organ oziroma predsednik kolegijskega poslovodnega organa ima pravico in dolžnost, da v skladu z zakonom zadrži izvršitev aktov delavskega sveta in drugih organov organizacije združenega dela, če meni, da so v nasprotju z zakonom, in o tem obvesti pristojni organ družbenopolitične skupnosti.

 

Vertreter und Organe einer Organisation der assoziierten Arbeit ist das geschäftsführende Einzelorgan oder der Vorsitzende des geschäftsführenden Kollegialorgans, wenn durch Statut oder durch einen anderen Selbstverwaltungsakt der Organisation nicht etwas anderes bestimmt ist.

Das geschäftsführende Organ ist in der Arbeit selbständig und ist den Arbeitern und dem Arbeiterrat der Organisation der assoziierten Arbeit verantwortlich.

Das geschäftsführende Einzelorgan oder der Vorsitzende des geschäftsführenden Kollegialorgans ist auch der gesellschaftlichen Gemeinschaft für die Gesetzmäßigkeit der Arbeit und für die Erfüllung der gesetzlich vorgeschriebenen Verpflichtungen der Organisation der assoziierten Arbeit verantwortlich. Das geschäftsführende Einzelorgan und der Vorsitzende des geschäftsführenden Kollegialorgans hat das Recht und die Pflicht, im Einklang mit dem Gesetz, die Vollziehung der Akte des Arbeiterrates und anderer Organe der Organisation der assoziierten Arbeit auszusetzen, wenn er der Ansicht ist, daß diese im Widerspruch zum Gesetz  stehen und er hat das zuständige Organ der gesellschaftlich-politischen Gemeinschaft davon zu unterrichten.

Durch das Amendment XXIV. vom 25. November 1988. Ziffer 7, wurde der Artikel 103 Abs. 1  faktisch  aufgehoben und durch Ziffer 4 ersetzt:
"4. "

Inokosni poslovodni organ imenuje se na osnovu javnog konkursa na predlog konkursne komisije. U osnovnim organizacijama udruženog rada određenim zakonom i u drugim organizacijama udruženog rada konkursna komisija je sastavljena od zakonom određenog broja predstavnika organizacije udruženog rada i sindikata, kao i od predstavnika društvene zajednice imenovanih, odnosno izabranih u skladu sa zakonom.
 

Zakonom se mogu urediti uslovi i način obrazovanja kolegijalnog poslovodnog organa i uslovi i način imenovanja članova tog organa.
 

Mandat inokosnog poslovodnog organa i članova kolegijalnog poslovodnog organa traje najduže četiri godine. Po isteku mandata oni mogu biti ponovo imenovani na istu funkciju na način propisan zakonom.
 

Zakonom se određuje pod kojim se uslovima poslovodni organ može razrešiti i pre isteka vremena za koje je imenovan. Predlog za razrešenje poslovodnog organa može podneti i skupština opštine, odnosno druge društveno-političke zajednice, i sindikalna organizacija.
 

Zakonom se mogu propisati posebni uslovi i način imenovanja i razrešenja i posebna prava i dužnosti poslovodnog organa u organizacijama udruženog rada koje vrše delatnost, odnosno poslove od posebnog društvenog interesa.
 

Durch das Amendment XXIV. vom 25. November 1988. Ziffer 7, wurde der Artikel 104 Abs. 2 und 5 faktisch  aufgehoben und durch Ziffer 5 ersetzt:
"5. Poslovodni organ u organizaciji udruženog rada imenuje se na osnovu javnog konkursa.
Zakonom se mogu propisati uslovi pod kojima se poslovodni organ može razrešiti i pre isteka vremena za koje je imenovan."

Individualni poslovodni organ imenuje delavski svet po javnem razpisu na predlog razpisne komisije. V temeljnih organizacijah združenega dela, ki jih določa zakon, in v drugih organizacijah združenega dela sestavljajo razpisno komisijo z zakonom določeno število predstavnikov organizacije združenega dela in sindikata ter predstavniki družbene skupnosti, imenovani oziroma izvoljeni skladno z zakonom.

 

Zakon lahko uredi pogoje in način za oblikovanje kolegijskega poslovodnega organa ter pogoje in način za imenovanje njegovih članov.
 

Mandat individualnega poslovodnega organa in članov kolegijskega poslovodnega organa traja največ štiri leta. Ko jim poteče mandat, so lahko vnovič imenovani v isto funkcijo na način, ki ga predpisuje zakon.
 

akon določa, pod katerimi pogoji se sme poslovodni organ razrešiti, še preden poteče čas, za katerega je bil imenovan. Razrešitev poslovodnega organe lahko predlagata tudi skupščina občine oziroma druge družbenopolitične skupnosti in sindikalna organizacija.
 

Zakon lahko predpiše posebne pogoje in način imenovanja in razrešitve ter posebne pravice in dolžnosti poslovodnega organa v organizacijah združenega dela, ki opravljajo dejavnost oziroma zadeve posebnega družbenega pomena.
 

Das geschäftsführende Einzelorgan wird auf Grund einer öffentlichen Ausschreibung, auf Vorschlag der Bewerbungskommission, ernannt. In den durch Gesetz bestimmten Grundorganisationen der assoziierten Arbeit und in anderen Organisationen der assoziierten Arbeit setzt sich die Bewerbungskommission aus einer gesetzlich bestimmten Anzahl von Vertretern der Organisation der assoziierten Arbeit und der Gewerkschaft sowie aus Vertretern der gesellschaftlichen Gemeinschaft zusammen, die im Einklang mit dem Gesetz ernannt oder gewählt werden.

Durch Gesetz können die Voraussetzungen und die Art der Gründung eines geschäftsführenden Kollegialorgans sowie die Voraussetzungen und die Art der Ernennung der Mitglieder dieses Organs geregelt werden.

Das Mandat des geschäftsführenden Einzelorgans und der Mitglieder des geschäftsführenden Kollegialorgans dauert höchstens 4 Jahre. Nach Ablauf des Mandats können dieselben Personen erneut für dieselbe Funktion nach dem gesetzlich vorgeschriebenen Verfahren ernannt werden.

Durch Gesetz wird geregelt, unter welchen Voraussetzungen das geschäftsführende Organ auch vor dem Ablauf der Zeit, für die es ernannt war, entlassen werden kann. Den Vorschlag für die Entlassung eines geschäftsführenden Organs kann auch die Versammlung der Gemeinde oder einer anderen gesellschaftlich-politischen Gemeinschaft und die Gewerkschaftsorganisation machen.

Durch Gesetz können besondere Voraussetzungen und die Art der Ernennung und Entlassung sowie besondere Rechte und Pflichten des geschäftsführenden Organs in Organisationen der assoziierten Arbeit, die Tätigkeiten oder Angelegenheiten von besonderem gesellschaftlichen Interesse wahrnehmen, festgelegt werden.

Durch das Amendment XXIV. vom 25. November 1988. Ziffer 7, wurde der Artikel 104 Abs. 2 und 5 faktisch  aufgehoben und durch Ziffer 5 ersetzt:
"5. "

Samoupravni sporazum o udruživanju u radnu organizaciju, odnosno u složenu organizaciju udruženog rada, zaključen je kad ga usvoji većina svih radnika u svakoj osnovnoj organizaciji udruženog rada.

Durch das Amendment XXIV. vom 25. November 1988, Ziffer 7, wurde der Artikel 105 für unwirksam erklärt.

Samoupravni sporazum o združitvi v delovno organizacijo oziroma v sestavljeno organizacijo združenega dela je sklenjen, ko ga spreime večina vseh delavcev v vsaki temeljni organizaciji združenega dela.

Das Selbstverwaltungsabkommen über die Vereinigung zu einer Arbeitsorganisation oder zu einer zusammengesetzten Organisation der assoziierten Arbeit ist abgeschlossen, wenn die Mehrheit aller Arbeiter in jeder Grundorganisation der assoziierten Arbeit es angenommen hat.

Durch das Amendment XXIV. vom 25. November 1988, Ziffer 7, wurde der Artikel 105 für unwirksam erklärt.

Statut osnovne organizacije udruženog rada donose, na predlog radničkog saveta, radnici osnovne organizacije udruženog rada većinom glasova svih radnika.

Statut radne organizacije, odnosno složene organizacije udruženog rada, na predlog njenog radničkog saveta donose radnici udruženih osnovnih organizacija, većinom glasova svih radnika u svakoj od tih organizacija.

 

Statut i drugi samoupravni akti organizacija udruženog rada ne mogu biti u suprotnosti sa samoupravnim sporazumom o udruživanju.

Durch das Amendment XXIV. vom 25. November 1988. Ziffer 7, wurde der Artikel 106 Abs. 2 und 3 faktisch  aufgehoben und durch Ziffer 1 ersetzt:
"1. Radnici u organizaciji udruženog rada referendumom donose statut.
Statut je donesen kad je za njega glasala većina radnika u organizaciji udruženog rada.
Statutom se mogu utvrditi i druga pitanja o kojima radnici u organizaciji udruženog rada odlučuju referendumom i drugim oblicima ličnog izjašnjavanja. Statutom se utvrđuje kad se odluka smatra donesenom."

Statut temeljne organizacije združenega dela sprejmejo na predlog delavskega sveta delavci temeljne organizacije združenega dela z večino glasov vseh delavcev.
 

Statut delovne organizacije oziroma sestavljene organizacije združenega dela sprejmejo na predlog njenega delavskega sveta delavci združenih temeljnih organizacij z večino glasov vseh delavcev v vsaki od teh organizacij.
 

Statut in drugi samoupravni akti organizacij združenega dela ne smejo biti v nasprotju s samoupravnim sporazumom o združitvi.

Das Statut der Grundorganisation der assoziierten Arbeit wird auf Vorschlag des Arbeiterrates von den Arbeitern der Grundorganisation der assoziierten Arbeit mit Stimmenmehrheit aller Arbeiter verabschiedet.

Das Statut einer Arbeitsorganisation oder einer zusammengesetzten Organisation der assoziierten Arbeit wird auf Vorschlag ihres Arbeiterrates von den Arbeitern der vereinigten Grundorganisationen mit der Stimmenmehrheit aller Arbeiter in jeder dieser Organisationen verabschiedet.

Das Statut und andere Selbstverwaltungsakte der Organisationen der assoziierten Arbeit dürfen nicht im Widerspruch zu dem Selbstverwaltungsabkommen über die Vereinigung stehen.

Durch das Amendment XXIV. vom 25. November 1988. Ziffer 7, wurde der Artikel 106 Abs. 2 und 3 faktisch  aufgehoben und durch Ziffer 1 ersetzt:
"1. "

Organ samoupravne radničke kontrole vrši kontrolu u pogledu sprovođenja statuta i drugih samoupravnih akata organizacije i samoupravnih sporazuma i društvenih dogovora, sprovođenja odluka radnika, organa upravljanja i izvršnih i poslovodnih organa organizacije i saglasnosti ovih akata i odluka sa samoupravnim pravima, dužnostima i interesima radnika, ostvarivanja radnih i samoupravljačkih dužnosti radnika, organa i službi organizacije, odgovornog i društveno i ekonomski celishodnog korišćenja društvenih sredstava i raspolaganja njima, primene načela raspodele prema radu u raspoređivanju dohotka i raspodeli sredstava za lične dohotke, ostvarivanja i zaštite prava radnika u međusobnim odnosima u radu, obaveštavanja radnika o pitanjima od interesa za odlučivanje i kontrolu u organizaciji, i u pogledu ostvarivanja drugih samoupravnih prava, dužnosti i interesa radnika.

 

Organ samoupravne radničke kontrole ima pravo i dužnost da o uočenim pojavama i svom mišljenju obavesti radnike, organe i službe organizacije kod kojih je uočio te pojave i organe koji u organizaciji imaju pravo i dužnost da ih otklone, kao i da sarađuje sa organima društvenog nadzora i kontrole.

Sastav, izbor i opoziv organa samoupravne radničke kontrole i njegova prava, dužnosti i odgovornosti uređuju se statutom i drugim samoupravnim aktima organizacije u skladu sa zakonom.
 

Durch das Amendment XLVII. vom 25. November 1988 wurden im Artikel 107 Abs. 1 die Worte "osnovnoj i drugim" gestrichen.

Organ samoupravne delavske kontrole nadzira: izvajanje statuta in drugih samoupravnih aktov organizacije ter samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov, izvajanje sklepov delavcev, organov upravljanja ter izvršilnih in poslovodnih organov organizacije in skladnost teh aktov in sklepov s samoupravnimi pravicami, dolžnostmi in interesi delavcev; izpolnjevanje delovnih in samoupravljalskih dolžnosti delavcev, organov in služb organizacije; ali se odgovorno ter družbeno in ekonomsko smotrno uporabljajo družbena sredstva in razpolaga z njimi; izvajanje načela delitve po delu pri razporejanju dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke; uresničevanje in varstvo pravic delavcev v medsebojnih razmerjih pri delu; obveščanje delavcev o vprašanjih, ki so za odločanje in nadzorstvo v organizaciji, ter uresničevanje drugih samoupravnih pravic, dolžnosti in interesov delavcev.


 

Organ samoupravne delavske kontrole ima pravico in dolžnost, da z ugotovljenimi pojavi in svojim mnenjem seznanja delavce, organe in v službe organizacije, pri katerih jih je opazil, in organe, ki imajo v organizaciji pravico in dolžnost, da jih odpravijo, kakor tudi da sodeluje z organi družbenega nadzorstva in kontrole.

Sestavo, volitve in odpoklic organa samoupravne delavske kontrole ter njegove pravice, dolžnosti in odgovornosti urejajo statut in drugi samoupravni akti organizacije v skladu z zakonom.
 

Das Organ der Arbeiterselbstverwaltungskontrolle überwacht die Durchführung des Statuts und der übrigen Selbstverwaltungsakte der Organisation sowie der Selbstverwaltungsabkommen und gesellschaftlichen Vereinbarungen, die Ausführung der Beschlüsse der Arbeiter, der Verwaltungs-, Vollzugs- und Geschäftsführerorgane der Organisation sowie die Übereinstimmung dieser Akte und Beschlüsse mit den Selbstverwaltungsrechten, den Pflichten und Interessen der Arbeiter; die Erfüllung der Arbeits- und Selbstverwaltungspflichten der Arbeiter, sowie der Organe und Dienste der Organisation; die verantwortungsbewußte und wirtschaftlich wie gesellschaftlich zweckmäßige Nutzung der gesellschaftlichen Mittel und der Verfügung über sie; die Anwendung des Grundsatzes der Verteilung nach der Arbeit bei der Aufteilung des Einkommens und bei der Verteilung der Mittel für die persönlichen Einkommen; die Durchsetzung und den Schutz der Rechte der Arbeiter in den wechselseitigen Beziehungen bei der Arbeit; die Unterrichtung der Arbeiter über Fragen, die für die Entscheidungsbildung und die Kontrolle in der Organisation sowie im Hinblick auf die Ausübung anderer Selbstverwaltungsrechte, Pflichten und Interessen der Arbeiter von Bedeutung sind.

Das Organ der Arbeiterselbstverwaltungskontrolle hat das Recht und die Pflicht, über seine Stellungnahme dazu die Arbeiter sowie die Organe und Dienste der Organisation zu unterrichten, die das Recht und die Pflicht haben, diese Vorfälle und es hat mit den Organen der gesellschaftlichen Aufsicht und Kontrolle zusammenzuarbeiten.

Die Zusammensetzung, Wahl und Abberufung der Organe der Arbeiterselbstverwaltungskontrolle und ihre Rechte, Pflichten und Verantwortung werden durch Statut und andere Selbstverwaltungsakte der Organisation, im Einklang mit dem Gesetz, geregelt.

Durch das Amendment XLVII. vom 25. November 1988 wurden im Artikel 107 Abs. 1 die Worte "Grund- und anderen" gestrichen.

Članovi radničkog saveta organizacije udruženog rada snose ličnu i materijalnu odgovornost za odluke koje su, protivno upozorenju nadležnog organa, doneli van okvira svojih ovlašćenja. Delegati u radničkom savetu radne organizacije i složene organizacije udruženog rada odgovorni su radnicima i radničkom savetu osnovne organizacije u kojoj su izabrani za delegata.
 

Članovi kolegijalnog izvršnog organa, inokosni poslovodni organ i članovi kolegijalnog poslovodnog organa odgovorni su za svoj rad radničkom savetu koji ih je izabrao, odnosno imenovao, i radnicima organizacije udruženog rada u kojoj vrše svoje funkcije. Oni su lično odgovorni za svoje odluke i za izvršavanje odluka radničkog saveta i radnika, kao i za istinito, blagovremeno i potpuno obaveštavanje radničkog saveta i radnika. Oni snose i materijalnu odgovornost za štetu nastalu izvršavanjem odluka donesenih na osnovu njihovih predloga, ako su pri davanju tih predloga prikrili činjenice ili svesno dali neistinita obaveštenja radničkom savetu ili radnicima.

 

Poslovodni organ odgovoran je, u okviru svojih prava i dužnosti, i za rezultate poslovanja organizacije, kao i za organizovanje i usklađivanje procesa rada u organizaciji.

Odgovornost člana kolegijalnog izvršnog organa, inokosnog poslovodnog organa i člana kolegijalnog poslovodnog organa utvrđuje se zavisno od njihovog uticaja na donošenje ili izvršavanje odluka.

Materijalna i druge vrste odgovornosti i uslovi odgovornosti uređuju se zakonom i samoupravnim aktom organizacije udruženog rada.
 

Durch das Amendment XLVII. vom 25. November 1988 wurden im Artikel 108 Abs. 2 Satz 2  die Worte "radne organizacije i složene" sowie das Wort "osnovne" gestrichen.

Člani delavskega sveta organizacije združenega dela so osebno in materialno odgovorni za sklepe, ki so jih kljub opozorilu pristojnega organa sprejeli mimo svojih pooblastil. Delegati v delavskem svetu delovne organizacije in sestavljene organizacije združenega dela so odgovorni delavcem in delavskemu svetu temeljne organizacije, v kateri so bili izvoljeni.
 

Člani kolegijskega izvršilnega organa, individualni poslovodni organ in člani kolegijskega poslovodnega organa so odgovorni za svoje delo delavskemu svetu, ki jih je izvolil oziroma imenoval, in delavcem organizacije združenega dela, v kateri opravljajo svoje funkcije. Osebno so odgovorni za svoje odločitve in za izvrševanje sklepov delavskega sveta in delavcev, kot tudi za resnično, pravočasno in popolno obveščanje delavskega sveta in delavcev. Odgovorni so tudi materialno, če nastane škoda z izvrševanjem sklepov, sprejetih na podlagi njihovih predlogov, če so pri dajanju predlogov prikrili dejstva ali vedoma dali neresnična obvestila delavskemu svetu ali delavcem.

 

Poslovodni organ je v mejah svojih pravic in dolžnosti odgovoren tudi za rezultate poslovanja organizacije ter za organiziranje in usklajevanje delovnega procesa v njej.
 

Odgovornost člana kolegijskega izvršilnega organa, individualnega poslovodnega organa in člana kolegijskega poslovodnega organa je odvisna od njegovega vpliva na sprejetje ali izvrševanje sklepov.

Matertalno odgovornost in druge vrste odgovornosti ter pogoje za odgovornost urejata zakon in samoupravni akt organizacije združenega dela.
 

Die Mitglieder des Arbeiterrates einer Organisation der assoziierten Arbeit tragen die persönliche und materielle Verantwortung für die Beschlüsse, die sie entgegen dem Hinweis des zuständigen Organs außerhalb ihres Zuständigkeitsrahmens erlassen haben. Die Delegierten im Arbeiterrates einer Arbeitsorganisation und einer zusammengesetzten Organisation der assoziierten Arbeit sind den Arbeitern und dem Arbeiterrat der Grundorganisation verantwortlich, in der sie als Delegierte gewählt wurden.

Die Mitglieder des kollegialen Vollzugsorgans, das geschäftsführende Einzelorgane und die Mitglieder des geschäftsführenden Kollegialorgans sind für ihre Arbeit dem Arbeiterrat, der sie gewählt oder ernannt hat, sowie den Arbeitern der Organisation der assoziierten Arbeit, in der sie ihre Funktionen ausüben, verantwortlich. Sie sind persönlich für ihre Beschlüsse und für die Ausführung der Beschlüsse des Arbeiterrates und der Arbeiter sowie für die wahrheitsgemäße, rechtzeitige und vollständige Unterrichtung des Arbeiterrates und der Arbeiter verantwortlich. Sie tragen auch die materielle Verantwortung für den Schaden, der infolge der Ausführung von Beschlüssen entstanden ist, die auf Grund ihrer Vorschläge gefaßt wurden, wenn sie bei der Unterbreitung dieser Vorschläge gefaßt wurden, wenn sie bei der Unterbreitung dieser Vorschläge Tatsachen verschleiert oder dem Arbeiterrat und den Arbeitern bewußt unwahre Informationen gegeben haben.

Das geschäftsführende Organ ist im Rahmen einer Rechte und Pflichten auch für die Ergebnisse der Geschäftstätigkeit der Organisation sowie für die Organisation und Abstimmung des Arbeitsprozesses in den Organisation verantwortlich.

Die Verantwortung eines Mitgliedes des kollegialen Vollzugsorgans, das geschäftsführenden Einzelorgans oder eines Mitgliedes des geschäftsführenden Kollegialorgans wird in Abhängigkeit von seinem Einfluß auf den Erlaß oder die Ausführung von Beschlüssen festgesetzt.

Die materielle Verantwortung und die übrigen Formen der Verantwortung und deren Voraussetzungen werden durch Gesetz und einen Selbstverwaltungsakt der Organisation der assoziierten Arbeit geregelt.

Durch das Amendment XLVII. vom 25. November 1988 wurden im Artikel 108 Abs. 2 Satz 2  die Worte "Arbeitsorganisationen und einer zusammengesetzten" gestrichen sowie das Wort "Grundorganisationen" ersetzt durch: "Organisationen".

Durch das Amendment XXIV. vom 25. November 1988, Ziffer 7, wurde der Artikel 109 für unwirksam erklärt.

Durch das Amendment XXIV. vom 25. November 1988, Ziffer 7, wurde der Artikel 109 für unwirksam erklärt.

3. Samoupravljanje u samoupravnim interesnim zajednicama
 

3. Samoupravljanje v samoupravnih interesnih skupnostih
 

3. Die Selbstverwaltung in den sich selbst verwaltenden Interessengemeinschaften
 

Statut samoupravne interesne zajednice donosi se u skladu sa samoupravnim sporazumom o njenom osnivanju.

Zakonom se može utvrditi da samoupravni sporazum o osnivanju, odnosno statut, samoupravne interesne zajednice koja obavlja delatnost od posebnog društvenog interesa potvrđuje organ društveno-političke zajednice.
 

Statut samoupravne interesne skupnosti mora biti v skladu s samoupravnim sporazumom o njeni ustanovitvi.

Zakon lahko določi, da mora samoupravni sporazum o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti, ki opravlja dejavnost posebnega družbenega pomena, oziroma njen statut potrditi organ družbenopolitične skupnosti.
 

Das Statut einer sich selbstverwaltenden Interessengemeinschaft wird im Einklang mit dem Selbstverwaltungsabkommen über ihre Gründung verabschiedet.

Durch Gesetz kann bestimmt werden, daß das Selbstverwaltungsabkommen über die Gründung oder das Statut einer sich selbstverwaltenden Interessengemeinschaft, die eine Tätigkeit von besonderem gesellschaftlichen Interesse ausübt, von dem Organ der gesellschaftlich-politischen Gemeinschaft bestätigt wird.

Delegati u skupštini rade po smernicama članova samoupravne interesne zajednice koji su ih izabrali i njima su odgovorni za svoj rad.
 

U samoupravnoj interesnoj zajednici koju osnivaju radni ljudi i njihove organizacije i zajednice radi zadovoljavanja svojih potreba i interesa i radnici organizacija udruženog rada koje obavljaju delatnosti u oblasti za koju se osniva interesna zajednica, skupština se organizuje tako da se obezbedi njihovo ravnopravno odlučivanje o međusobnim pravima, obavezama i odgovornostima.
 

Skupština može određene izvršne funkcije poveriti svojim izvršnim organima koji su joj odgovorni za svoj rad.

Delegati v skupščini delajo po smernicah članov samoupravne interesne skupnosti, ki so jih izvolili, in so jim za svoje delo odgovorni.
 

V samoupravni interesni skupnosti, ki jo ustanovijo delavni ljudje ter njihove organizacije in skupnosti za zadovoljevanje svojih potreb in interesov in delavci organizacij združenega dela, ki opravljajo dejavnosti na področju, za katero se ustanavlja interesna skupnost, se skupščina organizira tako, da je zagotovljeno njihovo enakopravno odločanje o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih.
 

Skupščina lahko poveri določene izvršilne funkcije svojim izvršilnim organom, ki so ji za svoje delo odgovorni.

Die Delegierten arbeiten in der Versammlung nach den Richtlinien der Mitglieder der sich selbstverwaltenden Interessengemeinschaft, die sie gewählt haben und sind ihnen für ihre Arbeit verantwortlich.

In einer sich selbstverwaltenden Interessengemeinschaft, die die Werktätigen und ihre Organisationen und Gemeinschaften zur Befriedigung ihrer Bedürfnisse und Interessen und die Arbeiter der Organisationen der assoziierten Arbeit, welche die Tätigkeiten in diesem Bereich ausüben, für den die Gemeinschaft gegründet ist, bilden, wird die Versammlung so organisiert, daß sie ein gleichberechtigtes Entscheiden über die wechselseitigen Rechte, Pflichten und Verantwortung gewährleistet.

Die Versammlung kann bestimmte Vollzugsfunktionen auf ihre Vollzugsorgane übertragen, die ihr für ihre Arbeit verantwortlich sind.

Artikel 112. Das Selbstverwaltungsabkommen über die Gründung einer sich selbstverwaltenden Interessengemeinschaft und ihre übrigen allgemeinen Akte regeln die unmittelbare Verantwortung der Verwaltungsorgane der Interessengemeinschaft und der Delegierten in diesen Organen gegenüber den Mitgliedern der Gemeinschaft über die Arbeit der Verwaltungsorgane und der Fachdienste sowie die Art der Information der Mitglieder der Interessengemeinschaft über die Arbeit dieser Organe und Dienste sowie über Fragen, die in der Interessengemeinschaft erörtert und gelöst werden.

Artikel 113. Wenn durch die Verfassung oder durch das Statut einer gesellschaftlich-politischen Gemeinschaft bestimmt ist, daß die Werktätigen über die Versammlungen der sich selbstverwaltenden Interessegemeinschaften an der Entscheidung über Fragen aus der Zuständigkeit der Versammlungen der gesellschaftlich-politischen Gemeinschaften mitwirken, organisieren sich diese Werktätigen im Rahmen der Interessengemeinschaft oder vereinigen ihre Interessengemeinschaften so, daß sie an der Entscheidung über diese Fragen in der Versammlung der gesellschaftlich-politischen Gemeinschaft mitwirken können.

4. Samoupravljanje u mesnim zajednicama
 

4. Samoupravljanje v krajevnih skupnostih
 

4. Die Selbstverwaltung in den örtlichen Gemeinschaften
 

U mesnoj zajednici radni ljudi i građani odlučuju o ostvarivanju svojih zajedničkih interesa i o solidarnom zadovoljavanju zajedničkih potreba u oblastima uređivanja naselja, stanovanja, komunalnih delatnosti, dečije i socijalne zaštite, obrazovanja, kulture, fizičke kulture, zaštite potrošača, zaštite i unapređivanja čovekove sredine, narodne odbrane, društvene samozaštite, kao i drugim oblastima života i rada.
 

Radi ostvarivanja svojih zajedničkih interesa i potreba, radni ljudi i građani, organizovani u mesnoj zajednici, samoupravnim sporazumevanjem i na drugi način povezuju se sa organizacijama udruženog rada, samoupravnim interesnim zajednicama i drugim samoupravnim organizacijama i zajednicama, na području i van područja mesne zajednice, koje imaju interes, odnosno dužnost, da učestvuju u zadovoljavanju tih interesa i potreba.
 

Radni ljudi i građani u mesnoj zajednici učestvuju u vršenju društvenih poslova i u odlučivanju o pitanjima od zajedničkog interesa u opštini i širim društveno-političkim zajednicama.

Statutom opštine utvrđuju se način i postupak obrazovanja mesnih zajednica.
 

Zakonom se mogu utvrditi načela postupka obrazovanja mesnih zajednica.
 

V krajevni skupnosti delovni ljudje in občani odločajo o uresničevanju svojih skupnih interesov in o solidarnem zadovoljevanju skupnih potreb na področju urejanja naselij, prebivanja, komunalnih dejavnosti, otroškega in socialnega varstva, izobraževanja, kulture, telesne kulture, zaščite potrošnikov, varstva in zboljševanja človekovega okolja, ljudske obrambe, družbene samozaščite in na drugih področjih življenja in dela.
 

Za uresničevanje svojih skupnih interesov in potreb se delovni ljudje in občani, organizirani v krajevni skupnosti, s samoupravnim sporazumevanjem in na drug način povezujejo z organizacijami združenega dela, s samoupravnimi interesnimi skupnostmi ter z drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi na območju in zunaj območja krajevne skupnosti, ki so zainteresirane za sodelovanje oziroma dolžne sodelovati pri zadovoljevanju teh interesov in potreb.
 

Delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti sodelujejo pri opravljanju družbenih zadev in odločanju o vprašanjih skupnega pomena v občini in širših družbenopolitičnih skupnostih.

Statut občine določa način in postopek za ustanavljanje krajevnih skupnosti.
 

Zakon lahko določi načela postopka za ustanavljanje krajevnih skupnosti.
 

Artikel 114. Es ist das Recht und die Pflicht der Werktätigen und Bürger in einer Siedlung, dem Teil einer Siedlung oder mehreren verbindlichen Siedlungen, sich zur Verwirklichung bestimmter gemeinsamer Interessen und Bedürfnisse nach dem Selbstverwaltungsprinzip in örtlichen Gemeinschaften zu organisieren.

In der örtlichen Gemeinschaft entscheiden die Werktätigen und Bürger über die Verwirklichung ihrer gemeinsamen Interessen und über die solidarische Befriedigung der gemeinsamen Bedürfnisse in den Bereichen der Siedlungsordnung, des Wohnens, der kommunalen Tätigkeiten, des Kinder- und Sozialschutzes, der Bildung, Kultur und Körperkultur, des Verbraucherschutzes, des Schutzes und der Förderung der Umwelt des Menschen, der Volksverteidigung, des gesellschaftlichen Selbstschutzes sowie in anderen Lebens- und Arbeitsbereichen.

Zur Verwirklichung ihrer gemeinsamen Interessen und Bedürfnisse verbinden sich die in einer örtlichen Gemeinschaft organisierten Werktätigen und Bürger durch den Abschluß von Selbstverwaltungsabkommen und auf andere Weise mit den Organisationen der assoziierten Arbeit, den sich selbst verwaltenden Interessengemeinschaften und anderen Selbstverwaltungsorganisationen und -gemeinschaften, inner- und außerhalb des Gebietes der örtlichen Gemeinschaft, welche das das Interesse oder die Pflicht haben, an der Befriedigung dieser Interessen und Bedürfnisse mitzuwirken.

Die Werktätigen und Bürger in der örtlichen Gemeinschaft wirken bei der Erfüllung gesellschaftlicher Aufgaben und bei der Entscheidung über Fragen von gemeinsamem Interesse in der Gemeinde und in größeren gesellschaftlich-politischen Gemeinschaften mit.

Im Gemeindestatut wird die Art und das Verfahren zur Gründung von örtlichen Gemeinschaften geregelt.

Durch Gesetz können die Verfahrensgrundsätze zur Gründung von örtlichen Gemeinschaften festgelegt werden.

Statutom mesne zajednice određuju se prava i dužnosti mesne zajednice, njena organizacija, njeni organi i odnosi sa organizacijama udruženog rada i drugim samoupravnim organizacijama i zajednicama i uređuju druga pitanja od značaja za rad mesne zajednice i život radnih ljudi i građana u njoj.
 

Statut krajevne skupnosti določa pravice in dolžnosti krajevne skupnosti, njeno organizacijo, njene organe in razmerja z organizacijami združenega dela in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi ter ureja druga vprašanja, ki so pomembna za delo krajevne skupnosti in življenje delovnih ljudi in občanov v njej.
 

Krajevna skupnost je pravna oseba.

Artikel 115. Die Werktätigen und Bürger in einer örtlichen Gemeinschaft beschließen das Statut der örtlichen Gemeinschaft.

Im Statut der örtlichen Gemeinschaft werden die Rechte und Pflichten der örtlichen Gemeinschaft, ihre Organisation, ihre Organe und die Beziehungen zu den Organisationen der assoziierten Arbeit sowie zu anderen Selbstverwaltungsorganisationen und -gemeinschaften festgelegt und andere Fragen, die für die Arbeit der örtlichen Gemeinschaft und das Leben der Werktätigen und Bürger in ihr von Bedeutung sind, geregelt.

Die örtliche Gemeinschaft hat den Charakter einer juristischen Person.

5. Opština
 

5. Občina
 

5. Die Gemeinde
 

U opštini radni ljudi i građani stvaraju i obezbeđuju uslove za svoj život i rad, usmeravaju društveni razvoj, ostvaruju i usklađuju svoje interese, zadovoljavaju zajedničke potrebe i ostvaruju vlast i upravljaju drugim društvenim poslovima.
 

Funkcije vlasti i upravljanja drugim društvenim poslovima, osim onih koje se prema ustavu ostvaruju u širim društveno-političkim zajednicama, ostvaruju se u opštini.

U ostvarivanju svojih zajedničkih interesa i prava i dužnosti u opštini radni ljudi i građani odlučuju organizovani u osnovne organizacije udruženog rada, mesne zajednice, samoupravne interesne zajednice, druge osnovne samoupravne organizacije i zajednice, druge oblike samoupravnog udruživanja i društveno-političke organizacije, samoupravnim sporazumevanjem i društvenim dogovaranjem i putem delegacija i delegata u opštinskoj skupštini i drugim organima samoupravljanja.
 

Durch das Amendment XLVII. vom 25. November 1988 wurden im Artikel 116 Abs. 4 das Wort "osnovne" vor dem Wort "organizacije" gestrichen.

V občini delovni ljudje in občani ustvarjajo in zagotavljajo pogoje za svoje življenje in delo, usmerjajo družbeni razvoj, uresničujejo in usklajujejo svoje interese, zadovoljujejo skupne potrebe ter uresničujejo oblast in upravljajo druge družbene zadeve.

Funkcije oblasti in upravljanja drugih družbenih zadev se razen tistih, ki se po ustavi uresničujejo v širših družbenopolitičnih skupnostih, uresničujejo v občini.
 

Pri uresničevanju svojih skupnih interesov ter pravic in dolžnosti v občini odločajo delovni ljudje in občani, organizirani v temeljne organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti, druge temeljne samupravne organizacije in skupnosti, druge oblike samoupravnega združevanja, in v družbenopolitične organizacije, s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem ter po delegacijah in delegatih v občinski skupščini in drugih organih samoupravljanja.

 

Artikel 116. Die Gemeinde ist eine sich selbst verwaltende elementare gesellschaftlich-politische Gemeinschaft, die sich auf die Macht und die Selbstverwaltung der Arbeiterklasse und aller arbeitenden Menschen gründet.

In der Gemeinde schaffen und sichern die Werktätigen und Bürger ihre Arbeits- und Lebensbedingungen, lenken die gesellschaftliche Entwicklung und koordinieren ihre Interessen, befriedigen die gemeinsamen Bedürfnisse, üben die Macht aus und verwalten die übrigen gesellschaftlichen Angelegenheiten.

Die Funktionen der Macht und der Verwaltung der übrigen gesellschaftlichen Angelegenheiten werden, mit Ausnahme jener, die nach der Verfassung in größeren gesellschafts-politischen Gemeinschaften wahrgenommen werden, in der Gemeinde ausgeübt.

Bei der Verwirklichung ihrer gemeinsamen Interessen, Rechte und Pflichten in der Gemeinde entscheiden die arbeitenden Menschen und Bürger, die in den Grundorganisationen der assoziierten Arbeit, den örtlichen Gemeinschaften, in den sich selbst verwaltenden Interessengemeinschaften und anderen Selbstverwaltungsgrundorganisationen und -gemeinschaften und anderen Formen der Vereinigung nach Selbstverwaltungsgrundsätzen und in den gesellschaftlich-politischen Organisationen organisiert sind, durch den Abschluß von Selbstverwaltungsabkommen und gesellschaftlichen Vereinbarungen, über die Delegationen und Delegierten in der Gemeindeversammlung und in anderen Selbstverwaltungsorganen.

Durch das Amendment XLVII. vom 25. November 1988 wurden im Artikel 116 Abs. 4 das Wort "Grundorganisationen" ersetzt durch: "Organisationen".

U opštini se naročito stvaraju i razvijaju materijalni i drugi uslovi za život i rad i za samoupravno zadovoljavanje materijalnih, socijalnih, kulturnih i drugih zajedničkih potreba radnih ljudi i građana, usmerava i usklađuje privredni i društveni razvoj i uređuju odnosi od neposrednog interesa za radne ljude i građane u opštini, organizuje vršenje poslova od zajedničkog i opšteg društvenog interesa i obrazuju organi samoupravljanja i organi vlasti za vršenje tih poslova, obezbeđuje neposredno izvršavanje zakona, ako njihovo izvršavanje zakonom nije stavljeno u nadležnost organa širih društveno-političkih zajednica, obezbeđuje ostvarivanje i zaštita sloboda, prava i dužnosti čoveka i građanina, obezbeđuje ostvarivanje ravnopravnosti naroda i narodnosti, štiti zakonitost i sigurnost ljudi i imovine, uređuje korišćenje zemljišta i dobara u opštoj upotrebi, uređuje i organizuje narodna odbrana, uređuju odnosi u stambeno-komunalnoj oblasti, uređuje i obezbeđuje zaštita i unapređivanje čovekove sredine, organizuje i obezbeđuje društvena samozaštita, i organizuje i obezbeđuje društvena kontrola.



 

V občini se zlasti: ustvarjajo in razvijajo materialni in drugi pogoji za življenje in delo in za samoupravno zadovoljevanje materialnih, socialnih, kulturnih in drugih skupnih potreb delovnih ljudi in občanov; usmerja in usklajuje gospodarski in družbeni razvoj in urejajo razmerja neposrednega pomena za delovne ljudi in občane v občini; organizira opravljanje zadev skupnega in splošnega družbenega pomena in zanje ustanavljajo organi samoupravljanja in organi oblasti; zagotavlja neposredno izvrševanje zakonov, če niso za njihovo izvrševanje po zakonu pristojni organi širših družbenopolitičnih skupnosti; zagotavlja uresničevanje in varstvo svoboščin, pravic in dolžnosti človeka in občana; zagotavlja uresničevanje enakopravnosti narodov in narodnosti; varuje zakonitost in zagotavlja varnost ljudi in premoženja; ureja uporaba zemljišč in dobrin v splošni rabi; ureja in organizira ljudska obramba; urejajo razmerja na stanovanjsko-komunalnem področju; urejata in zagotavljata varstvo in zboljševanje človekovega okolja; organizira in zagotavlja družbena samozaščita, organizira in zagotavlja družbeno nadzorstvo.



 

Artikel 117. Die Rechte und Pflichten der Gemeinde werden durch die Verfassung und das Gemeindestatut festgelegt.

In der Gemeinde werden insbesondere: die materiellen und anderen Bedingungen für das Leben, die Arbeit und für die Befriedigung der materiellen, sozialen, kulturellen und anderen gemeinsamen Bedürfnisse der arbeitenden Menschen und Bürger nach Selbstverwaltungsgrundsätzen geschaffen und entwickelt; die wirtschaftliche und gesellschaftliche Entwicklung gelenkt und koordiniert und die Beziehungen von unmittelbarem Interesse für die Werktätigen und Bürger in der Gemeinde geregelt; die Wahrnehmung von Angelegenheiten von gemeinsamem und allgemeinem gesellschaftlichen Interesse organisiert und die Organe der Selbstverwaltung und die Organe der Macht zur Wahrnehmung dieser Angelegenheiten gegründet; die unmittelbare Vollziehung der Gesetze gewährleistet, wenn ihre Vollziehung nicht durch Gesetz in den Zuständigkeitsbereich der Organe größerer gesellschaftlich-politischer Gemeinschaften verwiesen wurde; die Verwirklichung und der Schutz der Freiheiten, der Rechte und Pflichten des Menschen und Bürgers gewährleisten; die Verwirklichung der Gleichberechtigung der Völker und Völkerschaften gewährleistet; die Gesetzmäßigkeit und die Sicherheit von Menschen und Vermögen geschützt; die Nutzung von Boden und von Gütern im Gemeingebrauch geregelt; die Volksverteidigung geregelt und organisiert; die Beziehungen im Kommunal- und Wohnbereich geregelt; der Schutz und die Förderung der Umwelt des Menschen wird geregelt und gewährleistet; der gesellschaftliche Selbstschutz organisiert und garantiert und die gesellschaftliche Kontrolle organisiert und garantiert.

U okviru zakonom utvrđenog sistema izvora i vrsta poreza, taksa i ostalih dažbina, radni ljudi u opštini samostalno odlučuju o obimu i načinu finansiranja opštih društvenih potreba u opštini.
 

Durch das Amendment XLVII. vom 25. November 1988 wurden im Artikel 118 Abs. 1 das Wort "osnovnim " gestrichen.

V okviru z zakonom določenega sistema virov in vrst davkov, taks in drugih davščin delovni ljudje v občini samostojno odločajo o obsegu in načinu financiranja splošnih družbenih potreb v občini.
 

Artikel 118. Zur Befriedigung der gemeinsamen Bedürfnisse in der Gemeinde entscheiden die Arbeiter in den Grundorganisationen der assoziierten Arbeit, die übrigen Werktätigen und die Bürger in den örtlichen Gemeinschaften, in den sich selbst verwaltenden Interessengemeinschaften und in anderen Selbstverwaltungsorganisationen und -gemeinschaften sowie in der Gemeinde als Gesamtheit über die Vereinigung der Mittel und über ihre Nutzung, durch Referendum und in anderen Formen der persönlichen Äußerung, durch den Abschluß von Selbstverwaltungsabkommen und gesellschaftlichen Vereinbarungen.

Im Rahmen des gesetzlich festgelegten Systems der Quellen und Arten von Steuern, Gebühren und sonstigen Arbeiten entscheiden die arbeitenden Menschen in der Gemeinde selbständig über den Umfang und die Art der Finanzierung der allgemeinen gesellschaftlichen Bedürfnisse in der Gemeinde.

Durch das Amendment XLVII. vom 25. November 1988 wurden im Artikel 118 Abs. 1 das Wort "Grundorganisationen" ersetzt durch: "Organisationen".

Ustavom se može odrediti obavezno udruživanje opština u gradske ili regionalne zajednice, kao posebne društveno-političke zajednice na koje se prenose određeni poslovi iz nadležnosti republike, odnosno autonomne pokrajine i opština.
 

Opštine u gradovima udružuju se, u skladu sa ustavom, u gradske zajednice kao posebne društveno-političke zajednice kojima opštine, u zajedničkom interesu, poveravaju određena prava i dužnosti. Na ove zajednice mogu se preneti određeni poslovi iz nadležnosti republike odnosno autonomne pokrajine.
 

Durch das Amendment XXV. vom 25. November 1988, Ziffer 2, wurde der Artikel 119 faktisch aufgehoben und durch folgende Bestimmungen ersetzt:
"1. Opštine međusobno sarađuju na principima dobrovoljnosti i solidarnosti, udružuju sredstva i obrazuju zajedničke organe, organizacije i službe za vršenje poslova od zajedničkog interesa i za zadovoljavanje zajedničkih potreba i mogu se udruživati u zajednice opština.
Ustavom se može odrediti obavezno udruživanje opština u zajednice opština kao posebne društveno-političke zajednice, na koje se prenose i kojima se poveravaju određeni poslovi iz nadležnosti republike, odnosno autonomne pokrajine i opština.

U gradu na čijem je području osnovano više opština, osniva se gradska zajednica kao posebna društveno-politička zajednica u kojoj se obezbeđuje planiranje društveno-ekonomskog razvoja, prostorno i urbanističko uređivanje i zadovoljavanje komunalnih potreba. Opštine mogu, u zajedničkom interesu, poveriti gradskoj zajednici i druga prava i dužnosti Republika, odnosno autonomna pokrajina može određene poslove iz svoje nadležnosti poveriti gradskoj zajednici."

Ustava lahko določi obvezno združitev občin v mestne ali regionalne skupnosti kot posebne družbenopolitične skupnosti, na katere se prenesejo določene zadeve iz pristojnosti republike oziroma avtonomne pokrajine in občin.
 

Občine v mestih se v skladu z ustavo združijo v mestne skupposti kot posebne družbenopolitične skupnosti, ki jim občine v skupnem interesu poverijo določene pravice in dolžnosti. Na te skupnosti se lahko prenesejo določene zadeve iz pristojnosti republike oziroma avtonomne pokrajine.
 

Die Verfassung kann den obligatorischen Zusammenschluß von Gemeinden zu städtischen oder regionalen Gemeinschaften als besonderen gesellschaftlich-politischen Gemeinschaften vorschreiben, als die bestimmte Angelegenheiten aus dem Zuständigkeitsbereich der Republiken oder der autonomen Gebietskörperschaften und der Gemeinden übertragen werden.

Gemeinden in Städten schließen sich im Einklang mit der Verfassung zu städtischen Gemeinschaften als besonderen gesellschaftlich-politischen Gemeinschaften zusammen, denen die Gemeinden im gemeinsamen Interesse bestimmte Rechte und Pflichten übertragen. Auf diese Gemeinschaften können bestimmte Angelegenheiten aus dem Zuständigkeitsbereich der Republik oder autonomen Gebietskörperschaft übertragen werden.

Durch das Amendment XXV. vom 25. November 1988, Ziffer 2, wurde der Artikel 119 faktisch aufgehoben und durch folgende Bestimmungen ersetzt:
"1. Die Gemeinden arbeiten untereinander nach den Grundsätzen der Freiwilligkeit und Solidarität zusammen, vereinigen Mittel und gründen gemeinsame Organe, Organisationen und Dienste zur Wahrnehmung von Angelegenheiten von gemeinsamem Interesse und zur Befriedigung gemeinsamer Bedürfnisse und sie können sich zu Gemeindeverbänden zusammenschließen.
Die Verfassung kann den obligatorischen Zusammenschluß von Gemeinden zu Gemeindeverbänden  als besonderen gesellschaftlich-politischen Gemeinschaften vorschreiben, auf die bestimmte Angelegenheiten aus dem Zuständigkeitsbereich der Republiken oder der autonomen Gebietskörperschaften und der Gemeinden übertragen werden oder diesen gewährt werden.
Städte, deren Gebiet aus etablierten Gemeinden besteht, bilden eine besondere gesellschaftlich-politische Gemeinschaft, in der die sozial-wirtschaftliche Entwicklung und die Raumplanung erfolgt und welche die Versorgungsunternehmen beaufsichtigen. Die Gemeinden können ihre gemeinsamen Interessen durch die Stadt erledigen lassen und die Stadt mit anderen Rechten und Pflichten, die ihnen von der Republik oder der autonomen Gebietskörperschaft übertragen sind, zu beauftragen oder zu betrauen."
 

6. Samoupravni sporazumi i društveni dogovori
 

6. Samoupravni sporazumi in družbeni dogovori
 

6. Selbstverwaltungsabkommen und gesellschaftliche Vereinbarung
 

Artikel 120. Durch Selbstverwaltungsabkommen und gesellschaftliche Vereinbarung regeln die Arbeiter und die übrigen arbeitenden Menschen ihre wechselseitigen Beziehungen nach Selbstverwaltungsgrundsätzen, koordinieren ihre Interessen und regeln Beziehungen von weitergehender gesellschaftlicher Bedeutung.

Samoupravni sporazum, u ime učesnika sporazuma, zaključuju njihovi ovlašćeni organi.

Samoupravni sporazum koji se odnosi na ostvarivanje neotuđivih prava radnika prihvaćen je u osnovnoj organizaciji udruženog rada, odnosno drugoj samoupravnoj organizaciji ili zajednici, ako se sa njim saglasi većina radnika, odnosno radnih ljudi organizacije, odnosno zajednice.

Durch das Amendment XXIV. vom 25. November 1988, Ziffer 7, wurde der Artikel 121 Abs. 3 für unwirksam erklärt.

Durch das Amendment XLVII. vom 25. November 1988 wurden im Artikel 121 Abs. 1 die Worte "osnovnim i drugim" gestrichen.

Samoupravni sporazum sklenejo v imenu udeležencev sporazuma njihovi pooblaščeni organi.

Samoupravni sporazum, ki se nanaša na uresničevanje neodtujljivih pravic delavcev, je v temeljni organizaciji združenega dela oziroma v drugi samoupravni organizaciji ali skupnosti sprejet, če se z njim strinja večina delavcev oziroma delovnih ljudi organizacije oziroma skupnosti.

Artikel 121. Durch das Selbstverwaltungsabkommen stimmen die Arbeiter in Grund- und anderen Organisationen der assoziierten Arbeit und die Werktätigen in den örtlichen gemeinschaften, in den sich selbstverwaltenden Interessengemeinschaften und anderen Selbstverwaltungsorganisationen und -gemeinschaften, im Rahmen ihrer Selbstverwaltungsrechte, ihre Interessen in der gesellschaftlichen Arbeitsteilung und in der gesellschaftlichen Reproduktion aufeinander ab, vereinigen die Arbeit und die Mittel und regeln die wechselseitigen Beziehungen in Verbindung mit der Vereinigung der Arbeit und der Mittel; gründen Arbeits- und andere Organisationen der assoziierten Arbeit, Banken, Geschäfts- und andere Gemeinschaften; legen die Grundlagen und Maßstäbe für die Aufteilung des Einkommens und für die Verteilung der Mittel für die persönlichen Einkommen fest, bestimmen die wechselseitigen Rechte, Pflichten und Verantwortung sowie die Maßnahmen für die Verwirklichung und regeln weitere Beziehungen von gemeinsamem Interesse.

Das Selbstverwaltungsabkommen wird im Namen der an dem Abkommen Beteiligten von ihren dazu befugten Organen abgeschlossen.

Ein Selbstverwaltungsabkommen, das die Ausübung der unveräußerlichen Rechte der Arbeiter betrifft, ist in der Grundorganisation der assoziierten Arbeit oder in einer anderen Selbstverwaltungsorganisation oder -gemeinschaft angenommen, wenn die Mehrheit der Arbeiter oder Werktätigen dieser Organisation oder Gemeinschaft ihre Zustimmung erteilt.

Durch das Amendment XXIV. vom 25. November 1988, Ziffer 7, wurde der Artikel 121 Abs. 3 für unwirksam erklärt.

Durch das Amendment XLVII. vom 25. November 1988 wurden im Artikel 121 Abs. 1 die Worte "Grund- und anderen" gestrichen.

U postupku zaključivanja samoupravnog sporazuma kojim se uređuju međusobni odnosi radnika u radu ili utvrđuju osnovi i merila za raspoređivanje dohotka i raspodelu sredstava za lične dohotke, učestvuje i sporazum potpisuje sindikalna organizacija određena statutom sindikata. Ako sindikalna organizacija ne potpiše samoupravni sporazum, organizacija udruženog rada ima pravo da takav samoupravni sporazum primenjuje, a sindikalna organizacija može da pokrene spor pred sudom udruženog rada.
 

V postopku za sklenitev samoupravnega sporazuma, s katerim se urejajo medsebojna razmerja delavcev pri delu ali določajo osnove in merila za razporejanje dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke, sodeluje in sporazum podpiše sindikalna organizacija, ki jo določa statut sindikata. Če sindikalna organizacija ne podpiše samoupravnega sporazuma, ima organizacija združenega dela pravico tak samoupravni sporazum uporabljati, sindikalna organizacija pa lahko začne spor pred sodiščem združenega dela.
 

Artikel 122. Die Gewerkschaft hat das Recht, eine Initiative und Vorschläge für den Abschluß von Selbstverwaltungsabkommen zu geben, und sie kann ein Verfahren zur Wiederaufnahme der Diskussion eines bereits abgeschlossenen Selbstverwaltungsabkommens einleiten, wenn sie der Auffassung ist, daß dieses die Selbstverwaltungsrechte der Arbeiter und die durch die Verfassung festgelegten gesellschaftlich-ökonomischen Beziehungen verletzt.

Am Verfahren zum Abschluß eines Selbstverwaltungsabkommens, das die wechselseitigen Beziehungen der Arbeiter bei der Arbeit oder die Grundlagen und Maßstäbe zur Aufteilung des Einkommens und zur Verteilung der Mittel für die persönlichen Einkommen regelt, wirkt auch die durch das Gewerkschaftsstatut bestimmte Gewerkschaftsorganisation mit und unterzeichnet das Abkommen. Wenn die Gewerkschaftsorganisation das Selbstverwaltungsabkommen nicht unterzeichnet, hat die Organisation der assoziierten Arbeit das Recht, dieses Selbstverwaltungsabkommen anzuwenden; die Gewerkschaftsorganisation kann jedoch vor dem gericht der assoziierten Arbeit einen Rechtsstreit anstrengen.

Artikel 123. Eine Organisation der assoziierten Arbeit und eine andere Selbstverwaltungsorganisation oder -gemeinschaft, die ihre Rechte oder ihre gesetzlich verankerten Interessen durch das Selbstverwaltungsabkommen anderer Organisationen der assoziierten Arbeit oder andere Selbstverwaltungsorganisationen oder -gemeinschaften für verletzt hält, kann ein Verfahren zur Wiederaufnahme der Diskussion über das Selbstverwaltungsabkommen anstrengen.

Društveni dogovor, u ime učesnika dogovora, zaključuju njihovi ovlašćeni organi.
 

V imenu udeležencev sklenejo družbeni dogovor njihovi pooblaščeni organi.
 

Artikel 124. Durch gesellschaftliche Vereinbarung stellen die Organisationen der assoziierten Arbeit, die Kammern und andere allgemeine Vereinigungen, die sich selbstverwaltenden Interessengemeinschaften, andere Selbstverwaltungsorganisationen und -gemeinschaften, die Organe der gesellschaftlich-politischen Organisationen, die Gewerkschaften und andere gesellschaftlich-politische Organisationen und gesellschaftliche Organisationen, die Regelung der gesellschaftlich-ökonomischen Beziehungen und anderer Beziehungen von weiterreichendem gemeinsamem Interesse für die an der Vereinbarung Beteiligten oder von allgemeinem gesellschaftlichen Interesse sicher und stimmen sie nach dem Grundsatz der Selbstverwaltung aufeinander ab.

Die gesellschaftliche Vereinbarung wird im Namen der an der Vereinbarung Beteiligten von deren dazu befugten Organen abgeschlossen.

Artikel 125. Die Versammlung der gesellschaftlich-politischen Gemeinschaft regt den Abschluß von Selbstverwaltungsabkommen und gesellschaftlichen Vereinbarungen an und kann vorschreiben, daß bestimmte Selbstverwaltungsorganisationen und -gemeinschaften obligatorisch ein Verfahren zum Abschluß eines Selbstverwaltungsabkommens oder einer gesellschaftlichen Vereinbarung durchführen.

Artikel 126. Das Selbstverwaltungsabkommen und die gesellschaftliche Vereinbarung verpflichten die Beteiligten, die sie abschließen oder ihnen beitreten.

Samoupravnim sporazumom i društvenim dogovorom može se predvideti arbitraža ili drugi način rešavanja sporova koji nastanu u sprovođenju sporazuma, odnosno dogovora.

S samoupravnim sporazumom in družbenim dogovorom se lahko predvidi arbitraža ali kakšen drug način reševanje sporov, ki nastanejo pri izvajanju sporazuma oziroma dogovora.

Artikel 127. Im Selbstverwaltungsabkommen und in der gesellschaftlichen Vereinbarung werden die Maßnahmen für ihre Durchführung, die materielle und gesellschaftliche Verantwortung der Beteiligten am Selbstverwaltungsabkommen und an der gesellschaftlichen Vereinbarung sowie das Verfahren und die Voraussetzungen für ihre Abänderung geregelt.

Im Selbstverwaltungsabkommen und in einer gesellschaftlichen Vereinbarung kann ein Schiedsgericht oder ein anderes Verfahren zur Lösung von Streitigkeiten, die bei der Durchführung des Selbstverwaltungsabkommens oder der gesellschaftlichen Vereinbarung entstehen, vorgesehen werden.

Postupak sporazumevanja i dogovaranja je javan.

Postopek sporazumevanja in dogovarjanja je javen.

Artikel 128. Beim Abschluß eines Selbstverwaltungsabkommens und einer gesellschaftlichen Vereinbarung sind die Beteiligten gleichberechtigt.

Das Verfahren für den Abschluß eines Abkommens und einer Vereinbarung ist öffentlich.

7. Društvena zaštita samoupravnih prava i društvene svojine
 

7. Družbeno varstvo samoupravnih pravic in družbene lastnine
 

7. Der gesellschaftliche Schutz der Selbstverwaltungsrechte und des gesellschaftlichen Eigentums
 

Društvenu zaštitu samoupravnih prava radnih ljudi i društvene svojine ostvaruju skupštine društveno-političkih zajednica i njima odgovorni organi, sudovi, ustavni sudovi, javni tužilac i društveni pravobranilac samoupravljanja.
 

Oblici i način ostvarivanja društvene zaštite samoupravnih prava radnih ljudi i društvene svojine utvrđuju se ustavom i zakonom.
 

Družbeno varstvo samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine uresničujejo skupščine družbenopolitičnih skupnosti in njim odgovorni organi, sodišča, ustavna sodišča, javni tožilec in družbeni pravobranilec samoupravljanja.
 

Oblike in način uresničevanja družbenega varstva samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine določata ustava in zakoni.
 

Artikel 129. Die Selbstverwaltungsrechte der arbeitenden Menschen und das gesellschaftliche Eigentum stehen unter besonderem gesellschaftlichen Schutz.

Den gesellschaftlichen Schutz der Selbstverwaltungsrechte der arbeitenden Menschen und des gesellschaftlichen Eigentums üben die Versrammlungen der gesellschaftlich-politischen Gemeinschaften und die ihnen verantwortlichen Organe, die Gerichte, die Verfassungsgerichte, die Staatsanwaltschaft und der gesellschaftlichen Rechtsschützer der Selbstverwaltung aus.

Die Formen und die Art der Ausübung des gesellschaftlichen Schutzes der Selbstverwaltungsrechte der arbeitenden Menschen und des gesellschaftlichen Eigentums werden durch die Verfassung und das Gesetz geregelt.

Skupština društveno-političke zajednice može, u skladu sa zakonom, da obustavi od izvršenja odluke, druge akte i radnje, kojima se povređuju samoupravna prava radnih ljudi i društvena svojina. Ako skupština obustavi od izvršenja takve akte ili radnje dužna je da pokrene postupak pred nadležnim sudom.

Skupščina družbenopolitične skupnosti lahko v skladu z zakonom zadrži izvršitev sklepov, drugih aktov in dejanj, s katerimi bi bile kršene sadnoupravne pravice delovnih ljudi in prizadeta družbena lastnina. Če skupščina zadrži izvršitev takih aktov ali dejanj, mora začeti postopek pred pristojnim sodiščem.

Die Versammlung der gesellschaftlich-politischen Gemeinschaft kann im Einklang mit dem Gesetz die Vollziehung eines Beschlusses, eines anderen Aktes und einer Handlung aussetzen, die die Selbstverwaltungsrechte der Werktätigen und das gesellschaftliche Eigentum verletzten. Wenn die Versammlung die Vollziehung eines solchen Aktes oder einer Handlung aussetzt, ist sie verpflichtet, ein Verfahren vor dem zuständigen Gericht einzuleiten.

Društveni pravobranilac samoupravljanja pokreće pred skupštinom društveno-političke zajednice, ustavnim sudom ili sudovima postupak za zaštitu samoupravnih prava radnih ljudi i društvene svojine kao i postupak za ukidanje ili poništavanje odluka i drugih akata kojima se povređuju samoupravna prava i društvena svojina.
 

Društveni pravobranilac samoupravljanja pokreće postupak za zaštitu samoupravnih prava radnih ljudi i društvene svojine po svojoj inicijativi ili na inicijativu radnika, organizacija udruženog rada i drugih samoupravnih organizacija i zajednica, sindikata i drugih društveno-političkih organizacija, državnih organa i građana.

Državni organi i organi samoupravnih organizacija i zajednica dužni su, na zahtev društvenog pravobranioca samoupravljanja, pružati mu podatke i obaveštenja od interesa za vršenje njegove funkcije.

Družbeni pravobranilec samoupravljanja začne pred skupščino družbenopolitične skupnosti, ustavnim sodiščem ali sodišči postopek za varstvo samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine, kot tudi postopek, da se razveljavijo ali odpravijo sklepi in drugi akti, s katerimi se kršijo samoupravne pravice oziroma je prizadeta družbena lastnina.
 

Družbeni pravobranilec samoupravljanja začne postopek za varstvo samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine na lastno pobudo ali na pobudo delavcev, organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, sindikata in drugih družbenopolitičnih organizacij, državnih organov in občanov.
 

Državni organi in organi samoupravnih organizacij in skupnosti so dolžni dati družbenemu pravobranilcu samoupravljanja na njegovo zahtevo podatke in informacije, ki so pomembne za opravljanje njegove funkcije.

Der gesellschaftliche Rechtsschützer der Selbstverwaltung leitet Verfahren zum Schutz der Selbstverwaltungsrechte der Werktätigen und des gesellschaftlichen Eigentums sowie Verfahren zur Aufhebung oder Nichtigkeitserklärung von Beschlüssen und anderen Akten, durch die die Selbstverwaltungsrechte und das gesellschaftliche Eigentum verletzt werden, vor der Versammlung einer gesellschaftlich-politischen Gemeinschaft, dem Verfassungsgericht und den Gerichten ein.

Der gesellschaftliche Rechtsschützer der Selbstverwaltung leitet ein Verfahren zum Schutz der Selbstverwaltungsrechte  der Werktätigen und des gesellschaftlichen Eigentums aus eigener Initiative oder auf die Initiative von Arbeitern, Organisationen der assoziierten Arbeit oder anderen Selbstverwaltungsorganisationen und -gemeinschaften, Gewerkschaften und anderen gesellschaftlich-politischen Organisationen sowie den Staatsorganen und Bürgern ein.

Die Staatsorgane und die Organe der Selbstverwaltungsorganisationen und -gemeinschaften sind verpflichtet, dem gesellschaftlichen Rechtsschützer der Selbstverwaltung auf seine Anforderung Angaben und Informationen zu erteilen, die von Interesse für die Ausübung seiner Funktion sind.

8. Samoupravni sporazumi i društveni dogovori
 

8. Skupščinski sistem
 

8. Das Versammlungssystem
 

Obrazovanje organizacija i nadležnost skupština društveno-političkih zajednica i njima odgovornih organa uređuju se ustavom, odnosno statutom i zakonom, na osnovu jedinstvenih načela utvrđenih ovim ustavom.

 

Sastav, organizacija i nadležnost Skupštine SFRJ i njoj odgovornih organa u federaciji utvrđuju se ovim ustavom.

Oblilsovanje, organizacijo in pristojnost skupščin družbenopolitičnih skupnosti in njim odgovornih organov ureja ustava oziroma statut in zakon na podlagi enotnih načel, ki jih določa ta ustava.

 

Sestavo, organizacijo in pristojnost Skupščine SFRJ in njej odgovornih organov v federaciji določa ta ustava.

Die Gründung, Organisation und Zuständigkeit der Versammlungen der gesellschaftlich-politischen Gemeinschaften und der ihnen verantwortlichen Organe wird durch die Verfassung sowie das Statut und das Gesetz auf der Grundlage der durch diese Verfassung sowie das Statut und das Gesetz auf der Grundlage der durch diese Verfassung festgelegten einheitlichen Prinzipien geregelt.

Die Zusammensetzung, Organisation und Zuständigkeit der Versammlung der SFRJ und der ihr verantwortlichen Organe auf Bundesebene werden durch diese Verfassung geregelt.

U osnovnim samoupravnim organizacijama i zajednicama delegacije obrazuju:

1) radni ljudi u osnovnim organizacijama udruženog rada i radnim zajednicama koje vrše poslove od zajedničkog interesa za više osnovnih organizacija udruženog rada,
2) radni ljudi koji rade u poljoprivrednoj, zanatskoj i sličnim delatnostima sredstvima rada na koja postoji pravo svojine, zajedno sa radnicima sa kojima udružuju svoj rad i sredstva rada, organizovani u zajednice i druge zakonom određene oblike udruživanja,
3) radni ljudi u radnim zajednicama državnih organa, društveno-političkih organizacija i udruženja i u drugim radnim zajednicama koje nisu organizovane kao organizacije udruženog rada, kao i aktivna vojna lica i građanska lica na službi u oružanim snagama Socijalističke Federativne Republike Jugoslavije, na način utvrđen ustavom i zakonom,
4) radni ljudi i građani u mesnim zajednicama.

U obrazovanju delegacija u organizacijama udruženog rada u oblasti obrazovanja studenti i đaci učestvuju pod uslovima i na način koji su utvrđeni zakonom.
 

Delegaciju obrazuju i radni ljudi koji trajno rade u delu osnovne organizacije udruženog rada koji nije na teritoriji opštine na kojoj je sedište te organizacije.
 

U osnovnoj organizaciji udruženog rada, odnosno radnoj zajednici sa malim brojem radnih ljudi, svi radni ljudi vrše funkciju delegacije.
 

U društveno-političkim organizacijama funkciju delegacija vrše njihova izabrana tela određena njihovim statutima, odnosno drugim odlukama.
 

Durch das Amendment XXVI. vom 25. November 1988. Ziffer 8, wurde der Artikel 133  faktisch  aufgehoben und durch Ziffer 1 ersetzt:
"1. Radni ljudi i građani u osnovnim samoupravnim organizacijama i zajednicama i društveno-političkim organizacijama obrazuju svoje delegacije radi neposrednog ostvarivanja svojih prava, dužnosti i odgovornosti i organizovanog učešća u vršenju funkcija skupština društveno-političkih zajednica.
U osnovnim samoupravnim organizacijama i zajednicama delegacije obrazuju:
1) radnici u radnoj organizaciji, a kad je to utvrđeno statutom radne organizacije, radnici u osnovnoj organizaciji udruženog rada i u drugom obliku organizovanja u radnoj organizaciji,
2) radnici u radnim zajednicama, kao i aktivna vojna lica i građanska lica na službi u oružanim snagama Socijalističke Federativne Republike Jugoslavije, na način utvrđen zakonom,
3) radni ljudi koji rade u poljoprivrednoj, zanatskoj i drugim delatnostima sredstvima rada na koje postoji pravo svojine, radnici koji su kod njih zaposleni i radnici sa kojima udružuju svoj rad i sredstva organizovani u zadruge i druge zakonom određene oblike udruživanja ili su u odnosima trajnije saradnje s organizacijama udruženog rada i drugim oblicima udruživanja rada i sredstava,
4) radni ljudi i građani u mesnim zajednicama.
U obrazovanju delegacija u organizacijama udruženog rada u oblasti obrazovanja, studenti i đaci učestvuju pod uslovima i na način koji su utvrđeni zakonom.
Delegaciju obrazuju radnici u delu radne organizacije koja trajno obavlja delatnost na teritoriji opštine na kojoj nije sedište radne organizacije.
U radnoj organizaciji, osnovnoj organizaciji udruženog rada ili drugom obliku organizovanja u radnoj organizaciji i u radnoj zajednici s manjim brojem radnika, funkciju delegacije vrše svi radnici.
Radni ljudi i građani u organizacijama udruženog rada i drugim samoupravnim organizacijama i zajednicama mogu statutom utvrditi da funkciju delegacije vrši radnički savet, odnosno neposredno izabrani organ.
Radni ljudi u poljoprivrednoj delatnosti koji ne obrazuju delegaciju po osnovu udruživanja u zadruge i druge oblike udruživanja rada i sredstava, obrazuju delegaciju za veće udruženog rada za područje mesne zajednice ili za teritoriju opštine.
Radni ljudi koji ličnim radom samostalno u vidu zanimanja obavljaju umetničku ili drugu kulturnu, advokatsku ili drugu profesionalnu delatnost obrazuju delegaciju za veće udruženog rada za područje mesne zajednice ili teritoriju opštine.
Radni ljudi koji samostalno obavljaju delatnost ličnim radom i radnici koji su kod njih zaposleni obrazuju delegaciju za veće udruženog rada za područje mesne zajednice ili teritoriju opštine.
U društveno-političkim organizacijama funkciju delegacije vrše njihova izabrana tela određena njihovim statutima, odnosno drugim odlukama."

V temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih oblikujejo delegacije:

1) delovni ljudje v temeljnih organizacijah združenega dela in v delovnih skupnostih, ki opravljajo dela skupnega pomena za več temeljnih organizacij združenega dela;

2) delovni ljudje, ki delajo v kmetijski, obrtni in v podobnih dejavnostih z delovnimi sredstvi na katerih ima kdo lastninsko pravico, skupaj z delavci, s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva, organizirani v skupnosti in druge z zakonom določene oblike združevanja;
3) delovni ljudje v delovnih skupnostih državnih organov družbenopolitičnih organizacij in društev ter v drugih delovnih skupnostih, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela, kot tudi aktivne vojaške osebe in civilne osebe v službi v oboroženih silah Socialistične federativne republike Jugoslavije, na način, ki ga določata ustava in zakon
4) delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih.

Pri oblikovanju delegacij v organizacijah združenega dela na področju izobraževanja sodelujejo študentje in učenci srednjih šol pod pogoji in na način, ki jih določa zakon.
 

Delegacijo oblikujejo tudi delovni ljudje, ki trajno delajo v delu temeljne organizacije združenega dela, ki ni na območju občine, na katerem je sedež te organizacije.
 

V temeljni organizaciji združenega dela oziroma delovni skupnosti z majhnim številom delovnih ljudi opravljajo funkcijo delegacije vsi delovni ljudje.
 

V družbenopolitičnih organizacijah opravljajo funkcijo delegacij njihova izvoljena telesa, določena iz njihovimi statuti oziroma z drugimi sklepi.
 

In den Selbstverwaltungsgrundorganisationen und -gemeinschaften werden die Delegationen gebildet:
1) von den Werktätigen in den Grundorganisationen der assoziierten Arbeit und in den Arbeitsgemeinschaften, welche Aufgaben von gemeinsamem Interesse für mehrere Grundorganisationen der assoziierten Arbeit erledigen;
2) von den Werktätigen, die in der Landwirtschaft, im Handwerk und in ähnlichen Tätigkeitsbereichen mit Arbeitsmitteln arbeiten, an denen ein Eigentumsrecht besteht, gemeinsam mit den Arbeitern, mit denen sie ihre Arbeit und Arbeitsmittel vereinigen, organisiert in Gemeinschaften und anderen gesetzlich vorgesehenen Formen der Vereinigung;
3) von Werktätigen in den Arbeitsgemeinschaften der staatlichen Organe, der gesellschaftlich-politischen Organisationen und Vereinigungen und in anderen Arbeitsgemeinschaften, die nicht als Organisationen der assoziierten Arbeit organisiert sind, sowie von aktiven Militärs und Zivilpersonen im Dienst der Streitkräfte der Sozialistischen Föderativen Republik Jugoslawien, auf die durch die Verfassung und das Gesetz festgelegte Weise;
4) von den Werktätigen und Bürgern in den örtlichen Gemeinschaften.

Bei der Bildung der Delegationen in Organisationen der assoziierten Arbeit im Bereich des Erziehungs- und Bildungswesens wirken Studenten und Schüler unter den Voraussetzungen und auf die Weise, die das Gesetz bestimmt, mit.

Die Werktätigen, die auf Dauer in einem Teil einer Grundorganisation der assoziierten Arbeit arbeiten, der sich nicht auf dem Territorium der Gemeinde, in der die Grundorganisation ihren Sitz hat, befindet, bilden auch eine Delegation.

In einer Grundorganisation der assoziierten Arbeit oder in einer Arbeitsgemeinschaft mit einer geringen Anzahl von arbeitenden Menschen üben alle Werktätigen die Funktion der Delegation aus.

Die Funktion der Delegationen nehmen in den gesellschaftlich-politischen Organisationen deren gewählte Vertretungsorgane, die durch ihre Satzungen oder andere Beschlüsse festgelegt sind, wahr.

Durch das Amendment XXVI. vom 25. November 1988. Ziffer 8, wurde der Artikel 133  faktisch  aufgehoben und durch Ziffer 1 ersetzt:
"1. "

Osnovne samoupravne organizacije i zajednice utvrđuju svojim statutima, u skladu sa zakonom, broj članova i sastav svoje delegacije i način izbora i opoziva delegacije.

Sastav delegacije mora da obezbedi zastupljenost radnika svih delova procesa rada i da odgovara socijalnom sastavu osnovne samoupravne organizacije, odnosno zajednice.

Članovi delegacije biraju se na četiri godine.

U delegaciju osnovne organizacije udruženog rada ne mogu biti birani radnici u toj organizaciji koji, prema ovom ustavu, ne mogu biti članovi radničkog saveta, odnosno drugog odgovarajućeg organa upravljanja.

Niko ne može više od dva puta uzastopno biti biran za člana delegacije iste samoupravne organizacije, odnosno zajednice.

Durch das Amendment XLVII. vom 25. November 1988 wurden im Artikel 134 Abs. 5 das Wort "osnovne " gestrichen.

Temeljne samoupravne organizacije in skupnosti določijo v svojih statutih v skladu z zakonom število članov in sestavo svoje delegacije ter način izvolitve in odpoklica delegacije.

Sestava delegacije mora zagotoviti zastopanost delavcev vseh delov delovnega procesa in ustrezati socialni strukturi temeljne samoupravne organizacije oziroma skupnosti.

Člani delegacije se volijo za štiri leta.

V delegacijo temeljne organizacije združenega dela ne morejo biti voljeni delavci v tej organizaciji, ki po tej ustavi ne morejo biti člani delavskega sveta oziroma drugega ustreznega organa upravljanja.

Nihče ne more biti več kot dvakrat zaporedoma voljen za člana delegacije iste samoupravne organizacije oziroma skupnosti.

Die Selbstverwaltungsgrundorganisationen und -gemeinschaften legen durch ihr Statut, im Einklang mit dem Gesetz, die Mitgliederzahl und die Zusammensetzung ihrer Delegation sowie die Art der Wahl und der Abberufung der Delegation fest.

Die Zusammensetzung der Delegation muß die Vertretung der Arbeiter aller Teile des Arbeitsprozesses gewährleisten und der sozialen Zusammensetzung der Selbstverwaltungsgrundorganisation oder -gemeinschaft entsprechen.

Die Delegationsmitglieder werden für 4 Jahre gewählt.

In die Delegation einer Grundorganisation der assoziierten Arbeit dürfen Arbeiter dieser Organisation, die nach dieser Verfassung nicht Mitglieder des Arbeiterrates oder eines anderen entsprechenden Verwaltungsorgans sein können, nicht gewählt werden.

Niemand darf mehr als zweimal nacheinander zum Delegationsmitglied derselben Selbstverwaltungsorganisation oder -gemeinschaft entsprechen.

Durch das Amendment XLVII. vom 25. November 1988 wurden im Artikel 134 Abs. 5 das Wort "Grundorganisation" ersetzt durch: "Organisation".

Kandidacioni postupak sprovode organizacije Socijalističkog saveza radnog naroda, odnosno organizacije sindikata.

Pravo i dužnost organizacija Socijalističkog saveza radnog naroda i sindikata je da, u saradnji sa drugim društveno-političkim organizacijama, obezbede takav demokratski kandidacioni postupak koji će omogućiti radnim ljudima da slobodno izraze svoju volju u predlaganju i utvrđivanju kandidata.
 

Kandidacioni postupak za delegacije aktivnih vojnih lica i građanskih lica na službi u oružanim snagama Socijalističke Federativne Republike Jugoslavije sprovode organi predviđeni saveznim zakonom. Tim zakonom mogu se, u skladu sa načelima utvrđenim ovim ustavom i prirodom delatnosti i organizacijom oružanih snaga, posebno urediti i druga pitanja koja se odnose na izbor i rad ovih delegacija.

Kandidacijski postopek izvajajo organizacije Socialistične zveze delovnega ljudstva oziroma organizacije sindikata.

Pravica in dolžnost organizacij Socialistične zveze delovnega ljudstva in sindikata je, da v sodelovanju z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami zagotovijo tak demokratičen kandidacijski postopek, ki bo omogočal delovnim ljudem, da pri predlaganju in določanju kandidatov svobodno izrazijo svojo voljo.
 

Kandidacijski postopek za delegate aktivnih vojaških oseb in civilnih oseb v službi v oboroženih silah Socialistične federativne republike Jugoslavije izvajajo organi, ki jih določa zvezni zakon. Ta zakon lahko v skladu z načeli, ki jih določa ta ustava, in v skladu z naravo dejavnosti in organizacijo oboroženih sil posebej uredi tudi druga vprašanja v zvezi z izvolitvijo in delom teh delegacij.
 

Das Kandidatenaufstellungsverfahren führen die Organisationen des Sozialistischen Bundes des arbeitenden Volkes oder die Organisationen der Gewerkschaft durch.

Es ist das Recht und die Pflicht der Organisationen des Sozialistischen Bundes des werktätigen Volkes und der Gewerkschaften, in Zusammenarbeit mit anderen gesellschaftlich-politischen Organisationen, ein solches demokratischen Kandidatenaufstellungsverfahren sicherzustellen, welches es den arbeitenden Menschen ermöglicht, die Kandidaten durch freie Willensäußerung vorzuschlagen und zu bestimmen.

Das Kandidatenaufstellungsverfahren für die Delegationen der aktiven Militärs und der Zivilpersonen im Dienst der Streitkräfte der Sozialistischen Föderativen Republik Jugoslawien führen die in einem Bundesgesetz vorgesehenen Organe durch. Dieses Gesetz kann im Einklang mit den durch diese Verfassung festgelegten Grundsätzen und mit dem Charakter der Tätigkeit und mit der Organisation der Streitkräfte auch andere Fragen, die die Wahl und Arbeit dieser Delegationen betreffen, im einzelnen regeln.

Delegacije su dužne da o svom radu i radu delegata u skupštini izveštavaju osnovne samoupravne organizacije, odnosno zajednice, i za svoj rad odgovorne su tim organizacijama, odnosno zajednicama.

Delegacija sarađuje sa delegacijama drugih samoupravnih organizacija i zajednica radi sporazumnog iznalaženja zajedničkih rešenja o pitanjima iz nadležnosti skupštine i radi sporazumnog rešavanja drugih pitanja od zajedničkog interesa.
 

Durch das Amendment XXVI. vom 25. November 1988. Ziffer 8, wurde der Artikel 137  durch die Bestimmungen der Ziffer 3 ergänzt:
"1. Delegacije radnih ljudi i građana u osnovnim samoupravnim organizacijama i zajednicama koje imaju zajedničkog delegata u odgovarajućem veću skupštine društveno-političke zajednice obrazuju konferenciju delegacija ili drugi oblik povezivanja delegacija, radi izgrađivanja zajedničkih stavova za rad i odlučivanje tog delegata u skupštini.
Način obrazovanja i rada konferencije delegacija i drugih oblika povezivanja delegacija može se urediti zakonom."

Delegacije so dolžne o svojem delu in o delu delegatov v skupščini poročati temeljnim samoupravnim organizacijam oziroma skupnostim in so jim za svoje delo odgovorne.
 

Delegacija sodeluje z delegacijami drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, da bi se sporazumno oblikovale skupne rešitve o vprašanjih iz pristojnosti skupščine in sporazumno urejala druga vprašanja skupnega pomena.
 

Die Delegationen sind verpflichtet, die Selbstverwaltungsgrundorganisationen und -gemeinschaften über ihre Arbeit und über die Arbeit der Delegierten in der Versammlung zu unterrichten und sind diesen Organisationen und Gemeinschaften für ihre Arbeit verantwortlich.

Eine Delegation arbeitet mit den Delegationen anderer Selbstverwaltungsorganisationen und -gemeinschaften zusammen, um einvernehmlich gemeinsame Lösungen für Fragen aus dem Zuständigkeitsbereich der Versammlung zu finden und um einvernehmlich andere Fragen von gemeinsamem Interesse zu lösen.

Durch das Amendment XXVI. vom 25. November 1988. Ziffer 8, wurde der Artikel 137  durch die Bestimmungen der Ziffer 3 ergänzt:
"1. "

Broj delegata osnovnih samoupravnih organizacija, odnosno zajednica, utvrđuje se srazmerno broju radnih ljudi u tim organizacijama, odnosno zajednicama. Od ovog načela može se odstupiti i primeniti i druga merila radi obezbeđivanja odgovarajuće zastupljenosti radnih ljudi određenih oblasti društvenog rada, odnosno teritorijalnih područja.

Durch das Amendment XXVI. vom 25. November 1988. Ziffer 8, wurde der Artikel 138 Abs. 1  faktisch  aufgehoben und durch Ziffer 4 ersetzt:
"4. Delegate u veće udruženog rada i veće mesnih zajednica skupštine opštine biraju radni ljudi i građani u organizacijama udruženog rada i drugim samoupravnim organizacijama i zajednicama neposredno i tajnim glasanjem ili delegate u ova veća delegiraju delegacije tih organizacija i zajednica, u skladu sa ustavom i zakonom.
Delegate u veće opština skupštine republike, odnosno autonomne pokrajine biraju radni ljudi i građani neposredno, opštim i tajnim glasanjem, a delegate u veće udruženog rada skupštine republike, odnosno autonomne pokrajine biraju radni ljudi u organizacijama udruženog rada i drugim samoupravnim organizacijama i zajednicama koje su povezane prvenstveno radom i odnosima u društvenoj reprodukciji, neposredno i tajnim glasanjem, na način utvrđen ustavom i zakonom."

Durch das Amendment XXVI. vom 25. November 1988. Ziffer 8, wurde der Artikel 138  durch die Bestimmungen der Ziffer 2 ergänzt:
"2. Radni ljudi i građani i njihove delegacije u osnovnim samoupravnim organizacijama i zajednicama i društveno-političkim organizacijama predlažu kandidate za delegate u odgovarajuća veća skupština društveno-političkih zajednica i učestvuju u utvrđivanju kandidata, na način utvrđen zakonom.
Broj utvrđenih kandidata za delegate na listi kandidata mora biti veći od broja delegata koji se bira.
Kandidati za delegate utvrđuju se tajnim glasanjem."

Število delegatov temeljnih samoupravnih organizacij oziroma skupnosti se določa sorazmerno s številom delovnih ljudi v teh organizacijah oziroma skupnostih. Od tega načela je možno odstopiti in uporabiti tudi druga merila, da bi se zagotovila ustrezna zastopanost delovnih ljudi določenih področij družbenega dela oziroma določenih območij.

Die Delegiertenzahl für die Selbstverwaltungsgrundorganisationen und -gemeinschaften wird entsprechend der Anzahl der Werktätigen in diesen Organisationen und Gemeinschaften festgesetzt. Um eine angemessene Vertretung der Werktätigen aus bestimmten Bereichen der gesellschaftlichen Arbeit oder aus bestimmten territorialen gebieten zu gewährleisten, ist es möglich, von diesem Grundsatz abzuweichen und andere Maßstäbe anzuwenden.

Durch das Amendment XXVI. vom 25. November 1988. Ziffer 8, wurde der Artikel 138 Abs. 1  faktisch  aufgehoben und durch Ziffer 4 ersetzt:
"4. "

Durch das Amendment XXVI. vom 25. November 1988. Ziffer 8, wurde der Artikel 138  durch die Bestimmungen der Ziffer 2 ergänzt:
"2. "

Društveno-političke organizacije, u okviru Socijalističkog saveza radnog naroda, dogovorno utvrđuju listu kandidata za delegate u skupštine društveno-političkih zajednica iz reda svojih delegacija.

O izboru ovih delegata u skupštinu opštine izjašnjavaju se, na osnovu liste kandidata, radni ljudi i građani neposredno, opštim i tajnim glasanjem.
 

O izboru ovih delegata u skupštine širih društveno-političkih zajednica izjašnjavaju se, na osnovu liste kandidata, veća delegata društveno-političkih organizacija u skupštinama opština, tajnim glasanjem.

Durch das Amendment XXVI. vom 25. November 1988. Ziffer 8, wurde der Artikel 139  faktisch  aufgehoben und durch Ziffer 5 ersetzt:
"5. Društveno-političke organizacije u okviru Socijalističkog saveza radnog naroda dogovorno utvrđuju listu kandidata za delegate u društveno-političko veće skupštine društveno-političke zajednice iz reda svojih članova, na osnovu kandidacionog postupka u kome učestvuju članovi u osnovnim organizacionim oblicima delovanja ovih organizacija.
Radni ljudi i građani izjašnjavaju se, na osnovu liste kandidata, o izboru delegata u društveno-političko veće skupštine društveno-političke zajednice, neposredno, opštim i tajnim glasanjem.."

Družbenopolitične organizacije v okviru Socialistične zveze delovnega ljudstva z dogovorom določijo listo kandidatov za delegate v skupščine družbenopolitičnih skupnosti iz vrst svojih delegacij.

O izvolitvi teh delegatov v občinsko skupščino se na podlagi liste kandidatov izjavljajo delovni ljudje in občani neposredno, s splošnim in tajnim glasovanjem.
 

O izvolitvi teh delegatov v skupščine širših družbenopolitičnih skupnosti se na podlagi liste kandidatov izjavljajo zbori delegatov družbenopolitičnih organizacij v občinskih skupščinah s tajnim glasovanjem.

Die gesellschaftlich-politischen Organisationen legen im Rahemn des Sozialistischen Bundes des werktätigen Volkes, aus den Reihen ihrer Delegationen, die Kandidatenliste für die Delegierten in den Versammlungen der gesellschaftlich-politischen Gemeinschaften einverständlich fest.

Über die Wahl dieser Delegierten in die Gemeindeversammlung erklären sich die arbeitenden Menschen und Bürger, auf Grund der Kandidatenliste, unmittelbar, in allgemeiner und geheimer Abstimmung.

Über die Wahl dieser Kandidaten in die Versammlung größeren gesellschaftlich-politischer Gemeinschaften erklären sich die Delegiertenräte der gesellschaftlich-politischen Organisationen in den Gemeindeversammlungen, auf Grund der Kandidatenliste, in geheimer Abstimmung.

Durch das Amendment XXVI. vom 25. November 1988. Ziffer 8, wurde der Artikel 139  faktisch  aufgehoben und durch Ziffer 5 ersetzt:
"5. "

Nespojiva je funkcija delegata u skupštini i drugih zakonom određenih funkcija u organima iste društveno-političke zajednice.

Nezdružljiva je funkcija delegata v skupščini z drugimi funkcijami, ki jih določa zakon, v organih iste družbenopolitične skupnosti.

Artikel 140. Niemand, der für 4 Jahre als Delegierter gewählt worden ist, darf mehr als zweimal nacheinander Delegierter in derselben Versammlung sein.

Die Funktion des Delegierten in einer Versammlung ist unvereinbar mit anderen durch Gesetz bestimmten Funktionen in den Organen derselben gesellschaftlich-politischen Gemeinschaft.

Delegat je dužan da o radu skupštine i o svom radu obaveštava delegacije i osnovne samoupravne organizacije i zajednice, odnosno društveno-političke organizacije koje su ga delegirale, i odgovoran im je za svoj rad.
 

Delegat je dolžan o delu skupščine in o svojem delu obveščati delegacije in temeljne samoupravne organizacije in skupnosti oziroma družbenopolitične organizacije, ki so ga delegirale, in jim je odgovoren za svoje delo.
 

Artikel 141. Bei der Stellungnahme zu Fragen, über die in der Versammlung entschieden wird, verfahren die Delegierten im Einklang mit den Richtlinien ihrer Selbstverwaltungsorganisationen und -gemeinschaften und mit den grundlegenden Standpunkten der Delegationen oder der gesellschaftlich-politischen Organisationen, die sie delegiert haben, sowie in Übereinstimmung mit den gemeinsamen und den allgemeinen gesellschaftlichen Interessen und Bedürfnissen, hingegen sind sie unabhängig bei der Entscheidung und Abstimmung.

Der Delegierte ist verpflichtet, die Delegationen und die Selbstverwaltungsgrundorganisationen und -gemeinschaften oder die gesellschaftlich-politischen Organisationen, die ihn delegiert haben, über die Arbeit der Versammlung und über seine Arbeit zu unterrichten, und ist diesen für seine Arbeit verantwortlich.

Opoziv članova delegacije i delegata u skupštini vrši se, u načelu, na način i po postupku za izbor delegacija i delegata.
 

Delegacija i svaki njen član, kao i delegat u skupštini, imaju pravo da podnesu ostavku.

Za odpoklic članov delegacije in delegatov v skupščini veljata v načelu enak način in postopek kot za izvolitev delegacij in delegatov.
 

Delegacija in vsak njen član kakor tudi delegat v skupščini imajo pravico odstopiti.
 

Die Abberufung von Delegationsmitgliedern und Delegierten in der Versammlung erfolgt grundsätzlich auf die Weise und in dem Verfahren, das für die Wahl der Delegationen und Delegierten gilt.

Die Delegation sowie jedes einzelne ihrer Mitglieder und der Delegierte in der Versammlung haben das Recht, zurückzutreten.

Artikel 143. Im Rahmen der Rechte und Pflichten der gesellschaftlich-politischen Gemeinschaften bestimmt die Versammlung die Politik und entscheidet über die Grundfragen, die für das politische, wirtschaftliche, soziale und kulturelle Leben sowie für die gesellschaftliche Entwicklung von Bedeutung sind; verabschiedet sie den gesellschaftlichen Plan, den Haushalt, Vorschriften und andere allgemeine Akte; erörtert sie Fragen von gemeinsamem Interesse für die Organisationen der assoziierten Arbeit und andere Selbstverwaltungsorganisationen und -gemeinschaften, und koordiniert deren Beziehungen und Interessen; gibt sie die Initiative zum Abschluß von gesellschaftlichen Vereinbarungen und wirkt bei deren Abschluß mit; behandelt sie Fragen aus dem Bereich der Volksverteidigung, der Sicherheit und des gesellschaftlichen Selbstschutzes; erörtert sie den Stand und allgemeine Probleme der Verfassungsmäßigkeit, der Gesetzmäßigkeit und der Rechtspflege; organisiert sie die gesellschaftliche Kontrolle und übt diese aus; bestimmt sie die Grundlagen der Organisation und der Zuständigkeit der Organe der gesellschaftlich-politischen Gemeinschaft; richtet sie Verwaltungsorgane ein, wählt, ernennt und entläßt sie bestimmte Funktionäre dieser Organe und die Richter; trägt sie für die Durchführung der beschlossenen Politik, der Vorschriften und anderer allgemeiner Akte Sorge; bestimmt sie die Politik, der Vorschriften und anderer allgemeiner Akte Sorge; bestimmt sie die Politik der Durchführung der Vorschriften und anderer allgemeiner Akte sowie die Pflichten der Organe und Organisationen im Zusammenhang mit der Durchführung dieser Vorschriften und allgemeinen Akte; übt sie die politische Kontrolle über die Arbeit ihres Exekutivorgans, der Verwaltungsorgane und der Träger von Selbstverwaltungs-, öffentlichen und anderen gesellschaftlichen Funktionen aus, die der Versammlung verantwortlich sind, und lenkt sie die Arbeit dieser Organe durch ihre Richtlinien.

Artikel 144. In der Versammlung wird ein Rat der assoziierten Arbeit als Delegiertenrat der Werktätigen in den Organisationen der assoziierten Arbeit und in anderen Selbstverwaltungsorganisationen und Arbeitsgemeinschaften gebildet; ein Rat der örtlichen Gemeinschaften als Delegiertenrat der arbeitenden Menschen und Bürger in den örtlichen Gemeinschaften oder ein Rat der Gemeinden als Delegiertenrat der Werktätigen und Bürger und Bürger in den Gemeinden und ein gesellschaftlich-politischer Rat als Delegiertenrat der in der gesellschaftlich-politischen Organisationen organisierten Werktätigen und Bürger.

Delokrug veća uređuje se na način kojim se obezbeđuje da veće udruženog rada učestvuje u odlučivanju o pitanjima od interesa za radnike i druge radne ljude u društvenom radu, da veće mesnih zajednica, odnosno veće opština, učestvuje u odlučivanju o pitanjima od interesa za radne ljude i građane u mesnim zajednicama, odnosno opštinama, kao i da društveno-političko veće učestvuje u odlučivanju o pitanjima ostvarivanja, razvoja i zaštite ustavom utvrđenog socijalističkog samoupravnog sistema.
 

Veća skupštine odlučuju o pitanjima iz nadležnosti skupštine samostalno, ravnopravno ili na zajedničkoj sednici svih veća.

Skupštine samoupravnih interesnih zajednica za oblasti obrazovanja, nauke, kulture zdravstva i socijalne zaštite odlučuju ravnopravno sa nadležnim većima skupštine društveno-političke zajednice o pitanjima iz tih oblasti koja su u nadležnosti skupštine odgovarajuće društveno-političke zajednice. Ova ili druga određena prava odlučivanja u skupštini društveno-političke zajednice mogu se ustavom i statutom društveno-političke zajednice utvrditi za skupštine drugih samoupravnih interesnih zajednica.

 

Odluka o izdvajanju dela dohotka za zajedničke i opšte društvene potrebe i o nameni i obimu sredstava za ove potrebe ne može se doneti ako je ne usvoji veće udruženog rada.
 

Delovno področje zborov se ureja na način, s katerim se zagotavlja, da zbor združenega dela soodloča o vprašanjih, pomembnih za delavce in druge delovne ljudi v družbenem delu, da zbor krajevnih skupnosti oziroma zbor občin soodloča o vprašanjih, pomembnih za delovne ljudi in občane v krajevnih skupnostih oziroma občinah, in da družbenopolitični zbor soodloča o vprašanjih uresničevanja, razvoja in varstva z ustavo določenega socialističnega samaupravnega sistema.

 

Zbori skupščine odločajo o vprašanjih iz njene pristojnosti samostojno, enakopravno ali na skupni seji vseh zborov.

Skupščine samoupravnih interesnih skupnosti na področjih izobraževanja, znanosti, kulture, zdravstva in socialnega varstva odločajo enakopravno s pristojnimi zbori skupščine družbenopolitične skupnosti o vprašanjih s teh področij, ki so v pristojnosti te skupščine. Ustava in statut družbenopolitične skupnosti lahko določita, da imajo te ali druge določene pravice odločanja v skupščini družbenopolitične skupnosti tudi skupščine drugih samoupravnih interesnih skupnosti.


 

Odločitev o izločitvi dela dohodka za skupne in splošne družbene potrebe ter o namenu in obsegu sredstev za te potrebe ne more biti sprejeta, če je ne sprejme zbor združenega dela.
 

Artikel 145. Der Tätigkeitsbereich und die Art der Beschlußfassung in den Räten der Versammlungen der gesellschaftlich-politischen Gemeinschaften werden durch die Verfassung oder das Statut geregelt.

Der Tätigkeitsbereich der Räte ist so zu regeln, daß gewährleistet ist, daß der Rat der assoziierten Arbeit an der Beschußfassung über die Fragen, die für die Arbeiter und andere arbeitende Menschen in der gesellschaftlichen Arbeit von Interesse sind, mitwirkt; der Rat der örtlichen Gemeinschaften oder der Rat der Gemeinden an der Beschlußfassung über die Fragen von Interesse für die Werktätigen und Bürger in den örtlichen Gemeinschaften oder Gemeinden mitwirkt und daß der gesellschaftlich-politische Rat an der Beschlußfassung über Fragen der Weiterentwicklung und des Schutzes des durch die Verfassung festgelegten sozialistischen Selbstverwaltungssystems mitwirkt.

Die Räte der Versammlung entscheiden über die Fragen aus der Zuständigkeit der Versammlung selbständig und gleichberechtigt oder in gemeinsamer Sitzung aller Räte.

Die Versammlungen der sich selbst verwaltenden Interessengemeinschaften für die Bereiche des Erziehungs- und Bildungswesens, der Wissenschaft, Kultur, des Gesundheitswesens und des Sozialschutzes entscheiden gleichberechtigt mit den zuständigen Räten der Versammlung der gesellschaftlich-politischen Gemeinschaft über Fragen aus diesen Bereichen, die in die Zuständigkeit der Versammlung der betreffenden gesellschaftlich-politischen Gemeinschaft fallen. Diese und bestimmte andere Rechte zur Beschlußfassung in der Versammlung einer gesellschaftlich-politischen Gemeinschaft können durch die Verfassung und durch das Statut der gesellschaftlich-politischen Gemeinschaft auch für die Versammlungen anderer sich selbst verwaltender Interessengemeinschaften festgesetzt werden.

Ein Beschluß über die Aussonderung eines Teiles des Einkommens für gemeinsame und allgemeine gesellschaftliche Bedürfnisse und über die Verwendung und den Umfang der Mittel für diese Bedürfnisse kommt nicht zustande, wenn er nicht vom Rat der assoziierten Arbeit angenommen wird.

Artikel 146. Die Versammlung einer gesellschaftlich-politischen Gemeinschaft kann zu einzelnen Fragen aus ihrer Zuständigkeit Referenden zur vorhergehenden Äußerung des Werktätigen oder zur Bestätigung von Gesetzen, Vorschriften und anderen allgemeinen Akten ausschreiben. Die in einem Referendum ergangene Entscheidung ist bindend.

Artikel 147. In den Republiken und autonomen Gebietskörperschaften wird ein Präsidium der Republik bzw. ein Präsidium der autonomen Gebietskörperschaft gebildet, das die Republik bzw. die autonome Gebietskörperschaft vertritt und andere durch die Verfassung bestimmte Rechte und Pflichten wahrnimmt.

Izvršno veće je odgovorno skupštini za stanje u društveno-političkoj zajednici, za sprovođenje politike i izvršavanje propisa i drugih opštih akata skupštine, kao i za usmeravanje i usklađivanje rada organa uprave.

 

Izvršni svet je odgovoren skupščini za stanje v družbenopolitični skupnosti, za izvajanje politike in izvrševanje predpisov in drugih splošnih aktov skupščine ter za usmerjanje in usklajevanje dela upravnih organov.

 

Artikel 148. In der gesellschaftlich-politischen Gemeinschaft wir ein Vollzugsrat oder ein anderes entsprechendes kollegiales Vollzugsorgan als ausführendes Organ der Versammlung gebildet.

Der Vollzugsrat ist der Versammlung für die Verhältnisse in der gesellschaftlich-politischen Gemeinschaft, für die Durchführung der Politik und die Ausführung der Vorschriften und anderer allgemeiner Akte der Versammlung sowie für die der Vorschriften und anderer allgemeiner Akte der Versammlung sowie für die Lenkung und Koordination der Arbeit der Verwaltungsorgane verantwortlich.

Organi uprave sprovode utvrđenu politiku i izvršavaju zakone, propise i druge opšte akte skupština i izvršnih veća, sprovode smernice skupština, odgovorni su za stanje u oblastima za koje su obrazovani, prate stanje u određenim oblastima i daju inicijativu za rešavanje pitanja u tim oblastima, rešavaju u upravnim stvarima, vrše upravni nadzor i druge upravne poslove, pripremaju propise i druge opšte akte i vrše druge stručne poslove za skupštinu društveno-političke zajednice i izvršno veće.

 

Organi uprave su samostalni u okviru svojih ovlašćenja, i za svoj rad odgovaraju skupštini i izvršnom veću.

Organi uprave svojim radom obezbeđuju efikasno ostvarivanje prava i interesa radnih ljudi i građana, organizacija udruženog rada i drugih samoupravnih organizacija i zajednica.

Organi uprave sarađuju međusobno i sa organima uprave drugih društveno-političkih zajednica, kao i sa organizacijama udruženog rada i drugim samoupravnim organizacijama i zajednicama po pitanjima od interesa za te organizacije i zajednice, i obezbeđuju uzajamno obaveštavanje.
 

Upravni organi izvajajo začrtano politiko in izvršujejo zakone predpise in druge splošne akte skupščin in izvršnih svetov, izvajajo smernice skupščin, so odgovorni za stanje na področjih, za katera so ustanovljeni, spremljajo stanje na določenih področjih in dajejo pobudo za reševanje vprašanj s teh področij, odločajo v upravnih stvareh, opravljajo upravno nadzorstvo in druge upravne zadeve, pripravljajo predpise in druge splošne akte in opravljajo druga strokovna dela za skupščino družbenopolitične skupnosti in izvršni svet.

 

Upravni organi so v mejah svojih pooblastil samostojni in za svoje delo odgovorni skupščini in izvršnemu svetu.

Upravni organi zagotavljajo s svojim delom učinkovito uresničevanje pravic in interesov delovnih ljudi in občanov, organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti.

Upravni organi sodelujejo med seboj in z upravnimi organi drugih družbenopolitičnih skupnosti kot tudi z organizacijami združenega dela in drugimi samoupravnim organizacijami in skupnostmi pri vprašanjih, ki so pomembna za te organizacije in skupnosti, in zagotavljajo medsebojno obveščanje.
 

Artikel 149. Die Versammlung der gesellschaftlich-politischen Gemeinschaft richtet die Verwaltungsorgane ein.

Die Verwaltungsorgane führen die beschlossene Politik aus und führen die Gesetze, Vorschriften und die übrigen allgemeinen Akte der Versammlungen und der Vollzugsräte durch, führen die Richtlinien der Versammlungen aus und sind für die Verhältnisse in den Bereichen, für die sie eingerichtet worden sind, verantwortlich; sie verfolgen die Verhältnisse in bestimmten Bereichen und ergreifen die Initiative zur Lösung von Problemen in diesen Bereichen, entscheiden in Verwaltungssachen, über die Verwaltungsaufsicht aus und erledigen andere Verwaltungsaufgaben; sie bereiten die Vorschriften und andere allgemeine Akte vor und erledigen andere fachbezogene Aufgaben für die Versammlung der gesellschaftlich-politischen Gemeinschaft und den Vollzugsrat.

Die Verwaltungsorgane sind im Rahmen ihrer Befugnisse selbständig und sind für ihre Arbeit der Versammlung und dem Vollzugsrat verantwortlich.

Die Verwaltungsorgane stellen durch ihre Tätigkeit eine effektive Durchsetzung der Rechte und Interessen der Werktätigen und Bürger, der Organisationen der assoziierten Arbeit und anderer Selbstverwaltungsorganisationen und -gemeinschaften sicher.

Die Verwaltungsorgane arbeiten untereinander und mit den Verwaltungsorganen anderer gesellschaftlich-politischer Gemeinschaften sowie mit den Organisationen der assoziierten Arbeit und anderen Selbstverwaltungsorganisationen und -gemeinschaften in Fragen von Interesse für diese Organisationen und Gemeinschaften zusammen und stellen die Informationen untereinander sicher.

Ustavom i zakonom utvrđuju se prava i dužnosti republičkih odnosno pokrajinskih organa uprave u pogledu izvršavanja zakona i drugih propisa i opštih akata, kontrole izvršavanja tih propisa i akata, kao i njihova prava i dužnosti prema opštinskim organima uprave u izvršavanju tih propisa i opštih akata.
 

Ustava in zakon določata pravice in dolžnosti republiških oziroma pokrajinskih upravnih organov glede izvrševanja zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov ter nadzorstva nad njihovim izvrševanjem, kakor tudi njihove pravice in dolžnosti do občinskih upravnih organov pri izvrševanju teh predpisov in splošnih aktov.
 

Artikel 150. Die wechselseitigen Beziehungen der Verwaltungsorgane einzelner gesellschaftlich-politischer Gemeinschaften gründen sich auf die durch die Verfassung, das Statut der gesellschaftlich-politischen Gemeinschaft oder das Gesetz festgelegten Rechte und Pflichten.

Die Rechte und Pflichten der Verwaltungsorgane der Republiken und autonomen Gebietskörperschaften, die Durchführung von Gesetzen, anderen Vorschriften und allgemeinen Akten und die Kontrolle der Durchführung dieser Vorschriften und Akte betreffend, sowie ihre Rechte und Pflichten gegenüber den Verwaltungsorganen der Gemeinde bei der Durchführung dieser Vorschriften und allgemeinen Akte werden durch die Verfassung und das Gesetz geregelt.

Članovi predsedništva društveno-političkih zajednica i predsednici izvršnih veća mogu biti birani najviše dva puta uzastopno.

Članovi izvršnih veća, funkcioneri koji rukovode organima uprave, kao i drugi funkcioneri i nosioci samoupravnih, javnih i drugih društvenih funkcija za koje je to odredio ustav ili zakon, mogu se birati, odnosno imenovati, dva puta uzastopno, a izuzetno, po posebnom postupku utvrđenom ustavom – još za jedan mandatni period.

Durch das Amendment II. vom 3. Juli 1981. Ziffer 8, wurde der Artikel 151 faktisch  aufgehoben und ersetzt:
"1. Izabrani i imenovani funkcionair i drugi nosioci samoupravnih, javnih i drugih društvenih funkvionija za koje je to odredio ustav, statut ili zakon biraju se odnosno imenuju do četiri godine, ako za pojedine od njih ustavom nije drugačije odredeno.
Izabrani i imenovani funkcionari i drugi nosioci samoupravnih, javnih i drugih društvenih funkcija za koje je to odredio ustav, statut ili zakon mogu biti birani odnosno imenovani najviše dva puta uzastopce na istu funkciju, ako za pojedine od njih ustavom nije drugačije određeno.
Trajanje mandata i ograničenje ponovnog izbora odnosno imenovanja izabranih i imenovanih funkcionara i drugih nosilaca samoupravnih, javnih i drugih društvenih funkcija za koje je to odredio ustav, statut ili zakon uređuju se ustavom odnosno statutom ili zakonom u skladu s ustvavom.
Trajanje mandata i ponovni izbor odnosno imenovanje nosilaca pravosudnih funkcija uređuju se zakonom.
Trajanje mandata i organičenje ponovnog imenovanja društvenog pravobranioca samoupravljanja ureduju se zakonom.
2. Ako izabrani ili imenovani funkcionar na istoj funkciji provede više od polovice utvrđenoga mandatnog razdoblja, smatra se da je u pogledu mogučnosti ponovnog izbora odnosno imenovanja proveo na toj funkciji cijelo mandatno razdoblje."

Člani predsedstev družbenopolitičnih skupnosti in predsedniki izvršnih svetov so lahko izvoljeni največ dvakrat zaporedoma.

Člani izvršnih svetov, funkcionarji, ki vodijo upravne organe, in drugi funkcionarji ter nosilci samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij, za katere tako določa ustava ali zakon, so lahko izvoljeni oziroma imenovani dvakrat zaporedoma, izjemoma pa po posebnem postopku, ki ga določa ustava, še za eno mandatno dobo.
 

Artikel 151. Die gewählten und ernannten Funktionäre werden für vier Jahre gewählt oder ernannt.

Die Mitglieder der Präsidien der gesellschaftlich-politischen Gemeinschaften und die Vorsitzenden der Exekutivräte können höchstens zweimal nacheinander gewählt werden.

Die Mitglieder der Vollzugsräte, leitende Funktionäre in den Verwaltungsorganen sowie andere Funktionäre und Träger von Selbstverwaltungs-, öffentlichen und anderen gesellschaftlichen Funktionen, welche durch Verfassung oder Gesetz festgelegt sind, können zweimal nacheinander gewählt oder ernannt werden und ausnahmsweise, in einem besonderen, durch die Verfassungbestimmten Verfahren, noch für eine weitere Mandatsperiode.

Durch das Amendment II. vom 3. Juli 1981. Ziffer 8, wurde der Artikel 151 faktisch  aufgehoben und ersetzt:
"1. "

Zakonom i na zakonu zasnovanom odlukom opštinske skupštine može se odrediti način vršenja javnih ovlašćenja koja se poveravaju pojedinim organizacijama i zajednicama, kao i utvrditi prava skupštine i drugih organa društveno-političke zajednice u pogledu davanja smernica tim organizacijama i zajednicama i u pogledu vršenja nadzora u vezi sa vršenjem javnih ovlašćenja.
 

Durch das Amendment XXVII. vom 25. November 1988, Ziffer 8, wurde der Artikel 152 Abs. 2 faktisch aufgehoben und durch Ziffer 1 ersetzt:
"1. Zakonom ili na zakonu zasnovanom odlukom opštinske skupštine utvrđuje se način vršenja javnih ovlašćenja koja se poveravaju pojedinim organizacijama i zajednicama i prava skupština i drugih organa društveno-političkih zajednica u pogledu davanja smernica tim organizacijama i zajednicama i u pogledu vršenja nadzora u vezi sa vršenjem javnih ovlašćenja."

Zakon in odlok občinske skupščine, ki temelji na zakonu, lahko določata način izvrševanja javnih pooblastil, ki so poverjena posameznim organizacijam in skupnostim ter pravice skupščine in drugih organov družbenopolitične skupnosti glede dajanja smernic tem organizacijam in skupnostim in opravljanja nadzorstva v zvezi z izvrševanjem javnih pooblastil.
 

Artikel 152. Durch Gesetz und durch Beschluß der Gemeindeversammlung auf Grund eines Gesetzes können die Organisationen der assoziierten Arbeiteund andere Selbstverwaltungsorganisationen und -gemeinschaften, gesellschaftliche Organisationen, Vereinigungen von Bürgern und andere Organisationen, Vereinigungen von Bürgern und andere Organisationen für ihren Tätigkeitsbereich mit der Regelung bestimmter Beziehungen von weitreichendem Interesse durch ihre Akte, der Entscheidung über bestimmte Rechte und Pflichten im Einzelfall sowie der Wahrnehmung anderer öffentlicher Befugnisse betraut werden.

Durch Gesetz und durch Beschluß der Gemeindeversammlung auf Grund eines Gesetzes kann die Art und Weise der Ausübung der öffentlichen Befugnisse, mit denen die einzelnen Organisationen und -gemeinschaften betraut sind, vorgeschrieben werden und können die Rechte der Versammlung und anderer Organe der gesellschaftlich-politischen Gemeinschaft, die Erteilung von Richtlinien an diese Organisationen und -gemeinschaften sowie die Durchführung der Aufsicht über die Ausübung der öffentlichen Befugnisse betreffend, bestimmt werden.

Durch das Amendment XXVII. vom 25. November 1988, Ziffer 8, wurde der Artikel 152 Abs. 2 faktisch aufgehoben und durch Ziffer 1 ersetzt:
"1. ..."

GLAVA III.
SLOBODE, PRAVA I DUŽNOSTI ČOVEKA I GRAĐANINA
 

III. poglavje.
Svoboščine, pravice in dolžnosti človeka in občana
 

Titel III.
Die Freiheiten, Rechte und Pflichten des Menschen und Bürgers
 

Slobode i prava čoveka i građanina ograničeni su samo jednakim slobodama i pravima drugih i ustavom utvrđenim interesima socijalističke zajednice.
 

Svako je dužan da poštuje slobode i prava drugih i odgovoran je za to.
 

Svoboščine in pravice človeka in občana so omejene samo z enakimi svoboščinami in pravicami drugih in z interesi socialistične skupnosti, ki jih določa ustava.
 

Vsakdo je dolžan spoštovati svoboščine in pravice drugih in je za to odgovoren.
 

Artikel 153. Die in dieser Verfassung festgelegten Freiheiten und Rechte des Menschen und des Bürgers werden in wechselseitiger Solidarität der Mensche und durch die Erfüllung der Pflicht und Verantwortung eines jeden gegenüber allen und aller gegenüber einem jeden verwirklicht.

Die Freiheiten und Rechte des Menschen und Bürgers sind nur durch die gleichen Freiheiten und Rechte der anderen und durch die von der Verfassung bestimmten Interessen der sozialistischen Gemeinschaft begrenzt.

Jeder hat die Pflicht, die Freiheiten und Rechte der anderen zu achten und ist dafür verantwortlich.

Svi su pred zakonom jednaki.

Vsi so pred zakonom enaki.

Alle sind gleich vor dem Gesetz.

Svako je odgovoran za samoupravno odlučivanje i za sprovođenje odluka.
 

Vsakdo je odgovoren za samoupravno odločanje in za izvajanje odločitev.
 

Jeder ist für die Beschlußfassung nach Selbstverwaltungsgrundsätzen und für die Durchführung der Beschlüsse verantwortlich.

Radnik u organizaciji udruženog rada, kao i radni čovek u svim oblicima udruživanja rada, sredstava i interesa, bez obzira na godine života, ima pravo da bira i da bude biran u delegaciju za skupštine društveno-političkih zajednica i da bira delegate za skupštine tih zajednica.
 

Radnik u organizaciji udruženog rada, kao i radni čovek u svim oblicima udruživanja rada, sredstava i interesa, bez obzira na godine života, ima pravo da bira i da bude biran za člana odnosno delegata u organu upravljanja organizacije.
 

Delavec v organizaciji združenega dela kakor tudi delovni človek v vseh oblikah združevanja dela, sredstev in interesov ima ne glede na starost pravico voliti in biti voljen v delegacijo za skupščine družbenopolitičnih skupnosti in pravico voliti delegate v skupščine teh skupnosti.
 

Delavec v organizaciji združenega dela kakor tudi delovni človek v vseh oblikah združevanja dela, sredstev in interesov ima ne glede na starost pravico voliti in biti voljen za člana oziroma za delegata v organu upravljanja organizacije.
 

Der Arbeiter in einer Organisation der assoziierten Arbeit und der Werktätige in allen Formen der Vereinigung der Arbeit, der Mittel und Interessen hat ohne Rücksicht auf sein Alter das Recht zu wählen und in eine Delegation für die Versammlungen der gesellscahftlich-politischen Gemeinschaften gewählt zu werden sowie die Delegierten für die Versammlungen dieser Gemeinschaften zu wählen.

Der Arbeiter in einer Organisation der assoziierten Arbeit und der Werktätige in allen Formen der Vereinigung der Arbeit, der Mittel und Interessen hat ohne Rücksicht auf sein Alter das Recht zu wählen und als Mitglied oder Delegierter in das Verwaltungsorgan der Organisation gewählt zu werden.

Prava stečena na osnovu rada neotuđiva su.

Svi koji upravljaju ili raspolažu društvenim sredstvima i društveno-političke zajednice dužni su da stvaraju sve povoljnije uslove za ostvarivanje prava na rad.
 

Društvena zajednica stvara uslove za osposobljavanje građana koji nisu potpuno sposobni za rad, kao i uslove za njihovo odgovarajuće zaposlenje.
 

Zajemčuje se, pod uslovima određenim zakonom, pravo na materijalno obezbeđenje za vreme privremene nezaposlenosti.

Radniku može prestati rad protiv njegove volje samo pod uslovima i na način koji su utvrđeni zakonom.

Ko neće da radi a sposoban je za rad, ne uživa prava i zaštitu koji pripadaju na osnovu rada.

Durch das Amendment XXVII. vom 25. November 1988, Ziffer 8, wurde der Artikel 159 durch die Bestimmungen der Ziffer 2 ergänzt:
"2. Zakonom se može propisati obaveza udruživanja ili obezbeđivanja sredstava na drugi način za materijalno obezbeđenje nezaposlenih lica, prekvalifikaciju radnika i stvaranje povoljnih uslova za zapošljavanje uopšte."

Na podlagi dela pridobljene pravice so neodtujljive.

Vsi, ki upravljajo družbena sredstva ali z njimi razpolagajo, in družbenopolitične skupnosti so dolžni ustvarjati čedalje ugodnejše pogoje za uresničevanje pravice do dela.

Družbena skupnost ustvarja pogoje za usposobitev občanov, ki niso popolnoma zmožni za delo, in pogoje za njihovo ustrezno zaposlitev.
 

Zajamčena je pod pogoji, ki jih določa zakon, pravica do materialnega zagotovila med začasno brezposelnostjo.

Delavcu lahko preneha delo proti njegovi volji samo pod pogoji in na način, kot to določa zakon.

Kdor noče delati, čeprav je zmožen za delo, ne uživa pravic iz varstva, ki jih ima človek na podlagi dela.

Die auf Grund der Arbeit erworbenen Rechte sind unveräußerlich.

Alle, die gesellschaftliche Mittel verwalten oder über sie verfügen und die gesellschaftlich-politischen Gemeinschaften sind verpflichtet, möglichst günstige Bedingungen für die Verwirklichung des Rechtes auf Arbeit zu schaffen.

Die gesellschaftliche Gemeinschaft schafft die Voraussetzungen für eine Qualifizierung der nicht in vollem Maße arbeitsfähigen Bürger sowie Voraussetzungen für eine entsprechende Beschäftigung derselben.

Das Recht auf materielle Sicherheit während vorübergehender Arbeitslosigkeit wird unter den gesetzlich festgelegten Voraussetzungen verbürgt.

Gegen den Willen des Arbeiters darf sein Arbeitsverhältnis nur unter den Voraussetzungen und auf die Weise, die das Gesetz bestimmt, beendet werden.

Der Arbeitsfähige, der nicht arbeiten will, genießt weder die Rechte noch den Schutz, der auf Grund der Arbeit besteht.

Durch das Amendment XXVII. vom 25. November 1988, Ziffer 8, wurde der Artikel 159 durch die Bestimmungen der Ziffer 2 ergänzt:
"2. "

Svako slobodno bira svoje zanimanje i zaposlenje.

Svakom građaninu su, pod jednakim uslovima, dostupni svako radno mesto i funkcija u društvu.

Zabranjen je prinudan rad.

Vsakdo si svobodno izbira poklic in zaposlitev.

Vsakemu občanu sta pod enakimi pogoji dostopna vsako delovno mesto in vsaka funkcija v družbi.

Prepovedano je prisilno delo.

Jeder wählt seinen Beruf und seine Beschäftigung frei aus.

Jedem Bürger ist unter den gleichen Bedingungen jeder Arbeitsplatz und jede gesellschaftliche Funktion zugänglich.

Zwangsarbeit ist verboten.

Radno vreme radnika ne može biti duže od 42 časa u sedmici. U određenim delatnostima i u određenim slučajevima zakonom se može propisati da radno vreme, za ograničeni period, može da bude duže od 42 časa u sedmici ako to priroda posla ili izuzetne okolnosti zahtevaju.

Zakonom se mogu odrediti uslovi za skraćivanje radnog vremena.
 

Radnik ima pravo na dnevni i nedeljni odmor, kao i na plaćeni godišnji odmor u trajanju od najmanje osamnaest radnih dana.

Radnik ima pravo na zdravstvenu i drugu zaštitu i ličnu sigurnost na radu.
 

Omladina, žene i invalidna lica uživaju posebnu zaštitu na radu.

Delovni čas delavca ne sme biti daljši kot 42 ur v tednu. Zakon lahko predpiše, da sme delovni čas v določenih dejavnostih in v določenih primerih trajati za omejeno dobo več kot 42 ur v tednu, če to zahtevajo narava dela ali izjemne okoliščine.
 

Zakon lahko določi pogoje za skrajšanje delovnega časa.
 

Delavec ima pravico do dnevnega in tedenskega počitka, kot tudi do plačanega letnega dopusta, ki traja najmanj osemnajst delovnih dni.

Delavec ima pravico do zdravstvenega in drugega varstva in do osebne varnosti pri delu.

Mladina, ženske in invalidne osebe uživajo pri delu posebno varstvo.

Die Arbeitszeit des Arbeiters darf 42 Wochenstunden nicht überschreiten. Durch Gesetz kann für bestimmte Tätigkeitsbereiche und bestimmte Fälle eine längere Arbeitszeit als 42 Stunden in der Woche, für einen begrenzten Zeitraum vorgeschrieben werden, wenn der Charakter der Tätigkeit oder außerordentliche Umstände dies erfordern.

Durch Gesetz können die Voraussetzungen für eine Verkürzung der Arbeitszeit vorgeschrieben werden.

Der Arbeiter hat das Recht auf tägliche und wöchentliche Arbeitspausen sowie auf einen bezahlten jährlichen Erholungsurlaub von wenigstens 18 Arbeitstagen.

Der Arbeiter hat das Recht auf gesundheitlichen und anderen Schutz sowie auf persönliche Sicherheit bei der Arbeit.

Jugendliche, Frauen und Invaliden genießen bei der Arbeit besonderen Schutz.

Prava iz socijalnog osiguranja za radne ljude i građane koji nisu obuhvaćeni obaveznim socijalnim osiguranjem uređuju se u skladu sa zakonom, na načelima uzajamnosti i solidarnosti.

Pravice iz socialnega zavarovanja za delovne ljudi in občane, ki niso obvezno socialno zavarovani, se urejajo v skladu z zakonom po načelih vzajemnosti in solidarnosti.
 

Die Rechte aus der Sozialversicherung für Werktätige und Bürger, die nicht von der obligatorischen Sozialversicherung erfaßt werden, werden im Einklang mit dem Gesetz nach den Grundsätzen der Wechselseitigkeit und der Solidarität geregelt.

Pravo građana na korišćenje stana na koji postoji pravo svojine uređuje se zakonom.

Pravico občana do uporabe stanovanja, na katerem ima kdo lastninsko pravico, ureja zakon.

Das Recht des Bürgers auf Nutzung von Wohnungen, an denen ein Eigentumsrecht besteht, wird durch Gesetz geregelt.

Materijalne i druge uslove za osnivanje i rad škola i drugih ustanova za obrazovanje građana i za unapređivanje njihove delatnosti obezbeđuju, na načelima uzajamnosti i solidarnosti, radni ljudi, organizacije udruženog rada i druge samoupravne organizacije i zajednice i društveno-političke zajednice u samoupravnim interesnim zajednicama, u skladu sa zakonom.
 

Građani imaju pravo da, pod jednakim uslovima utvrđenim zakonom, stiču znanja i stručnu spremu na svim stupnjevima obrazovanja u svim vrstama škola i u drugim ustanovama za obrazovanje.

Materialne in druge pogoje za ustanavljanje in delo šol in drugih zavodov za izobraževanje občanov in za razvoj njihove dejavnosti zagotavljajo po načelih vzajemnosti in solidarnosti delovni ljudje, organizacije združenega dela, druge samoupravne organizacije in skupnosti in družbenopolitične skupnosti v samoupravnih interesnih skupnostih v skladu z zakonom.
 

Občani imajo pravico, da pod enakimi z zakonom določenimi pogoji pridobivajo znanje in strokovno izobrazbo na vseh stopnjah izobraževanja, v vseh vrstah šol in v drugih izobraževalnih zavodih.

Die materiellen und übrigen Voraussetzungen für die Errichtung und die Tätigkeit von Schulen und anderen Bildungseinrichtungen der Bürger und für die Förderung von deren Tätigkeit werden nach den Grundsätzen der Wechselseitigkeit und der Solidarität in den sich selbst verwaltenden Interessengemeinschaften von den Werktätigen, den Organisationen der assoziierten Arbeit und den übrigen Selbstverwaltungsorganisationen und -gemeinschaften sowie den gesellschaftlich-politischen Gemeinschaften, im Einklang mit dem Gesetz, sichergestellt.

Die Bürger haben das Recht, unter gleichen, durch Gesetz festgelegten Bedingungen Kenntnisse und eine Fachausbildung auf allen Ausbildungsebenen, in denen Schultypen und sonstigen Bildungseinrichtungen zu erwerben.

Građani imaju pravo da putem sredstava informisanja izražavaju i objavljuju svoja mišljenja.

Građani, organizacije i udruženja građana mogu, pod uslovima određenim zakonom, izdavati štampu i širiti informacije putem drugih sredstava informisanja.
 

Občani imajo pravico v sredstvih javnega obveščanja izražati in objavljati svoja mnenja.

Občani, organizacije in društva lahko pod pogoji, ki jih določa zakon, izdajajo tisk ter širijo obvestila z drugimi sredstvi obveščanja.
 

Die Bürger haben das Recht, über die Informationsmittel ihre Meinung zu äußern und zu veröffentlichen.

Die Bürger, Organisationen und Vereinigungen von Bürgern können unter gesetzlich bestimmten Voraussetzungen Zeitungen herausgeben und Informationen über andere Informationsmittel verbreiten.

Štampa, radio i televizija i druga sredstva javnog informisanja i komuniciranja dužni su da istinito i objektivno obaveštavaju javnost, kao i da objavljuju mišljenja i informacije organa, organizacija i građana koji su od interesa za javnost.
 

Zajemčeno je pravo na ispravku objavljene informacije kojom se nanosi povreda prava ili interesa čoveka, organizacije ili organa.
 

Tisk, radio in televizija ter druga sredstva javnega obveščanja in komuniciranja morajo resnično in objektivno obveščati javnost, pa tudi objavljati za javnost pomembna mnenja in obvestila organov, organizacij in občanov.
 

Zajamčena je pravica do popravka objavljenega obvestila, s katerim sta prizadeta pravica ali interes človeka, organizacije ali organa.
 

Die Presse, Rundfunk, Fernsehen und andere Mittel der Information und Kommunikation haben die Pflicht, die Öffentlichkeit wahrheitsgetreu und objektiv zu informieren sowie die Meinungen und Informationen der Organe, Organisationen und Bürger, die von Interesse für die Öffentlichkeit sind, zu publizieren.

Das Recht auf Berichtigung einer veröffentlichten Information, durch welche die Rechte oder Interessen eines Menschen, einer Organisation oder eines Organs verletzt werden, wird verbürgt.

Stvaraoci naučnih i umetničkih dela kao i naučnih otkrića i tehničkih izuma imaju moralna i materijalna prava na svoje tvorevine. Prava stvaraoca na sopstvene tvorevine ne mogu se koristiti protivno interesima društva da se nova naučna dostignuća i tehnički izumi primenjuju.
 

Obim, trajanje, ograničenje, prestanak i zaštita prava stvaraoca na sopstvene tvorevine, kao i prava organizacija udruženog rada u kojima su te tvorevine stvorene kao rezultat udruživanja rada i sredstava, određuju se zakonom.
 

Ustvarjalci znanstvenih in umetniških del ter znanstvenih odkritij in tehničnih izumov imajo moralne in materialne pravice na svojih stvaritvah. Ustvarjalci pa ne smejo uresničevati pravic na svojih stvaritvah v nasprotju z interesi družbe, da se novi znanstveni dosežki in tehnični izumi uporabljajo.
 

Obseg, trajanje, omejitev, prenehanje in varstvo pravic ustvarjalca na lastnih stvaritvah ter pravice organizacij združenega dela, v katerih so bile te stvaritve dosežene kot rezultat združevanja dela in sredstev, določa zakon.
 

Die Schöpfer wissenschaftlicher und künstlerischer Werke sowie wissenschaftlicher Entdeckungen und technischer Erfindungen haben die moralischen und materiellen Rechte an ihren Werken. Die Rechte der Schaffenden an ihren Werken dürfen nicht den Interessen der Gesellschaft zuwider, die neuen wissenschaftlichen Errungenschaften und technischen Erfindungen anzuwenden, genutzt werden.

Der Umfang, die Dauer, Beschränkungen, der Verlust und der Schutz der Rechte der Schaffenden an ihren Werken sowie die Rechte der Organisationen der assoziierten Arbeit, in denen diese Werke als Ergebnis der Vereinigung der Arbeit und der Mittel geschaffen wurden, werden durch Gesetz geregelt.

Građanin nije dužan da se izjašnjava kome narodu, odnosno kojoj narodnosti pripada, ni da se opredeljuje za pripadnost jednom od naroda odnosno jednoj od narodnosti.

Protivustavno i kažnjivo je svako propagiranje ili sprovođenje nacionalne neravnopravnosti, kao i svako raspirivanje nacionalne, rasne ili verske mržnje i netrpeljivosti.

Občan se ni dolžan izjavljati, kateremu narodu oziroma kateri narodnosti pripada, in se tudi ne opredeliti za pripadnost h kakemu narodu oziroma kaki narodnosti.
 

Protiustavno in kaznivo je kakršnokoli propagiranje ali izvajanje nacionalne neenakopravnosti, kot tudi kakršnokoli razpihovanje nacionalnega, rasnega ali verskega sovraštva in nestrpnosti.

Der Bürger ist weder verpflichtet, zu bekennen, welchem Volk oder Volkschaft er zugehört, noch hat er die Pflicht, sich für die Zugehörigkeit zu einem Volk oder Volkschaft zu entscheiden.
 

Verfassungswidrig und strafbar ist jede gegen die nationale Gleichberechtigung gerichtete Propaganda und Praxis sowie jedes Schüren von nationalem, Rassen- oder Religionshaß und der Intoleranz.

Pripadnici naroda i narodnosti Jugoslavije na teritoriji svake republike, odnosno autonomne pokrajine, imaju pravo na nastavu na svom jeziku u skladu sa zakonom.

Durch das Amendment XXVII. vom 25. November 1988, Ziffer 8, wurde der Artikel 171 Abs. 2 faktisch aufgehoben und durch Ziffer 3 ersetzt:
"3. Pripadnici naroda i narodnosti Jugoslavije imaju pravo na nastavu na svom jeziku u skladu sa ustavom i zakonom."

Pripadniki narodov in narodnosti Jugoslavije imajo v skladu z zakonom v vsaki republiki oziroma avtonomni pokrajini pravico do pouka v svojem jeziku.
 

Die Angehörigen der Völker und Völkerschaften Jugoslawiens haben, im Einklang mit dem Gesetz, auf dem Territorium einer jeden Republik oder autonomen Gebietskörperschaft das Recht auf Unterricht in ihrer Sprache.

Durch das Amendment XXVII. vom 25. November 1988, Ziffer 8, wurde der Artikel 171 Abs. 2 faktisch aufgehoben und durch Ziffer 3 ersetzt:
"3. ..."

Verske zajednice odvojene su od države i slobodne su u vršenju verskih poslova i verskih obreda.

Verske zajednice mogu osnivati samo verske škole za spremanje sveštenika.

Protivustavna je zloupotreba vere i verske delatnosti u političke svrhe.
 

Društvena zajednica može materijalno pomagati verske zajednice.

Verske zajednice mogu, u granicama određenim zakonom, imati pravo svojine na nepokretnosti.

Verske skupnosti so ločene od države in so svobodne pri opravljanju verskih zadev in verskih obredov.

Verske skupnosti smejo ustanavljati samo verske šole za vzgojo duhovnikov.

Protiustavna je zloraba vere in verske dejavnosti v politične namene.
 

Družbena skupnost lahko materialno podpira verske skupnosti.

Verske skupnosti smejo imeti v mejah, ki jih določa zakon, lastninsko pravico na nepremičninah.

Die Religionsgemeinschaften sind vom Staat getrennt und frei in der Ausübung religiöser Angelegenheiten und religiöser Riten.

Die Religionsgemeinschaften dürfen nur Religionsschulen zur Ausbildung von Priestern errichten.

Der Mißbrauch der Religion und religiöser Tätigkeiten zu politischen Zwecken ist verfassungswidrig.

Die gesellschaftliche Gemeinschaft kann Religionsgemeinschaften materiell unterstützen.

Religionsgemeinschaften können innerhalb der gesetzlich bestimmten Grenzen ein Eigentumsrecht an Liegenschaften haben.

Smrtna kazna može se izuzetno propisati i izreći samo za najteže oblike teških krivičnih dela.

Smrtna kazen se sme izjemoma predpisati in izreči samo za najhujše oblike hudih kaznivih dejanj.

Die Todesstrafe kann ausnahmsweise vorgesehen und ausgesprochen werden, jedoch nur für die schwersten Formen schwerer Straftaten.

Zabranjeno je i kažnjivo svako iznuđivanje priznanja i izjava.

Prepovedano in kaznivo je kakršnokoli izsiljevanje priznanj in izjav.

Die Erpressung von Geständnissen und Erklärungen ist verboten und strafbare.

Niko ne može biti lišen slobode osim u slučajevima i u postupku koji su utvrđeni zakonom.

Lišenje slobode može trajati samo dok postoje zakonski uslovi za to.
 

Nezakonito lišavanje slobode je kažnjivo.

Nikomur se ne sme odvzeti prostost, razen v primeru in v postopku, ki jih določa zakon.

Odvzem prostosti sme trajati samo, dokler so za to dani zakonski pogoji.
 

Nezakonit odvzem prostosti je kazniv.

Niemand darf der Freiheit beraubt werden, mit Ausnahme der Fälle, un in dem Verfahren, die das Gesetz bestimmt.

Der Freiheitsentzug darf nur so lange dauern, als die gesetzlich bestimmten Voraussetzungen dafür bestehen.

Ein ungesetzlicher Freiheitsentzug ist strafbar.

Licu koje je pritvoreno mora se uručiti pismeno obrazloženo rešenje u času pritvaranja ili najdocnije u roku od 24 časa od pritvaranja. Protiv ovog rešenja to lice ima pravo žalbe o kojoj sud odlučuje u roku od 48 časova.
 

Trajanje pritvora mora biti svedeno na najkraće nužno vreme.

Pritvor može trajati po odluci prvostepenog suda najduže tri meseca od dana pritvaranja. Ovaj rok može se odlukom vrhovnog suda produžiti još za tri meseca. Ako se do isteka tih rokova ne podigne optužnica, okrivljeni se pušta na slobodu.

Ob priporu, najkasneje pa v 24 urah po njem, mora biti priprtemu vročena pismena obrazložena odločba. Proti tej odločbi ima priprti pravico pritožbe, o kateri mora sodišče odločiti v 48 urah.
 

Trajanje pripora mora hiti omejeno na najkrajši potrebni čas.

Po odločbi sodišča prve stopnje sme pripor trajati najdalj tri mesece od dneva priprtja. Ta rok sme vrhovno sodišče z odločbo podaljšati še za tri mesece. Če do izteka teh rokov ni vložena obtožnica, se obdolženec izpusti.
 

Bei der Inhaftierung oder spätestens 24 Stunden nach der Inhaftierung muß dem Inhaftierten ein schriftlich begründeter Beschluß ausgehändigt werden. Gegen diesen Beschluß steht dem Inhaftierten das Recht auf Beschwerde zu, über die das Gericht innerhalb von 48 Stunden zu entscheiden hat.

Die Dauer der Untersuchungshaft ist auf die kürzeste erforderliche Zeit zu beschränken.

Die Untersuchungshaft darf auf Grund des Beschlusses eines erstinsanzlichen Gerichts höchstens 3 Monate vom Tag der Inhaftierung an dauern. Diese Frist kann durch Beschluß des obersten Gerichtes um weitere 3 Monate verlängert werden. Ist bis zum Ablauf dieser Frist keine Anklage erhoben, ist der Beschuldigte freizulassen.

Svakome je zajemčeno pravo na žalbu ili drugo pravno sredstvo protiv odluka sudova, državnih organa i drugih organa i organizacija, kojima se rešava o njegovom pravu ili na zakonu zasnovanom interesu.

Pravna pomoć obezbeđuje se putem advokature kao samostalne društvene službe i putem drugih vidova pravne pomoći.

Vsakomur je zajamčena pravica do pritožbe ali drugega pravnega sredstva proti odločbam sodišč, državnih organov in drugih organov in organizacij, s katerimi ti odločajo o njegovi pravici ali na zakonu temelječem interesu.

Pravna pomoč se zagotavlja z odvetništvom kot samostojno družbeno službo in z drugimi oblikami pravne pomoči.

Jedem wird das Recht auf Beschwerde oder ein anderes Rechtsmittel gegen Entscheidungen von Gerichten, staatlichen Organen und anderen Organen sowie Organisationen, die über seine Recht oder ein gesetzlich verankertes Interesse entscheiden, verbürgt.

Der rechtliche Beistand wird über die Rechtsanwaltschaft als einem selbständigen gesellschaftlichen Dienst und über andere Formen des rechtlichen Beistandes gewährleistet.

Krivična dela i krivične sankcije mogu se odrediti samo zakonom.

Krivične sankcije izriče nadležan sud u zakonom propisanom postupku.

Niko ne može biti smatran krivim za krivično delo dok to ne bude utvrđeno pravosnažnom sudskom presudom.

Lice koje je neopravdano osuđeno za krivično delo ili je bez osnova lišeno slobode ima pravo na rehabilitaciju i na naknadu štete iz društvenih sredstava, kao i druga prava utvrđena zakonom.

Kazniva dejanja in kazenske sankcije se smejo določiti samo z zakonom.

Kazenske sankcije izreka pristojno sodišče v postopku, ki ga predpisuje zakon.

Nihče ne more veljati za krivega kaznivega dejanja, dokler to ni ugotovljeno s pravnomočno sodbo.

Kdor je bil neupravičeno obsojen za kaznivo dejanje ali mu je bila neutemeljeno odvzeta prostost, ima pravico do rehabilitacije in do povračila škode iz družbenih sredstev in druge pravice, ki jih določa zakon.

Straftaten und Strafsanktionen dürfen nur durch Gesetz bestimmt werden.

Strafsanktionen verhängt das zuständige Gericht in einem gesetzlich vorgeschriebenen Verfahren.

Niemand darf als schuldig für eine Straftat gelten, solange dies nicht durch ein rechtskräftiges Gerichtsurteil festgestellt ist.

Eine Person, die zu Unrecht für eine Straftat verurteilt oder die grundlos der Freiheit beraubt wurde, hat das Recht auf Rehabilitierung und auf Schadenersatz aus gesellschaftlichen Mitteln sowie andere gesetzliche bestimmte Rechte.

Niko ko je dostižan sudu ili drugom organu nadležnom za vođenje postupka ne može biti kažnjen ako po zakonu nije saslušan ili ako mu nije data mogućnost da se brani.

Okrivljeni ima pravo da sebi uzme branioca kome se, saglasno zakonu, omogućava odbrana i zaštita prava i interesa okrivljenog. Zakonom se određuje u kojim slučajevima okrivljeni mora imati branioca.
 

Nihče, kdor je dosegljiv sodišču ali drugemu za postopek pristojnemu organu, ne sme biti kaznovan, če ni bil po zakonu zaslišan ali mu ni bila dana možnost obrambe.
 

Vsakdo, ki je obdolžen, ima pravico vzeti si zagovornika, ki se mu v skladu z zakonom omogočata obramba in varstvo pravic in interesov obdolženega Zakon določa, v katerih primerih obdolženi mora imeti zagovornika.
 

Niemand, der vor Gericht oder vor einem anderen zur Durchführung von Verfahren zuständigen Organ steht, darf bestraft werden, wenn er nicht dem Gesetz entsprechend angehört oder wenn ihm keine Möglichkeit zur Verteidigung gegeben wurde.

Der Beschuldigte hat das Recht, einen Verteidiger zu bestellen, mit dessen Hilfe die Verteidigung und der Schutz der Rechte und der Interessen des Beschuldigten im Einklang mit dem Gesetz ermöglicht wird. Durch Gesetz wird bestimmt, in welchen Fällen der Beschuldigte einen Verteidiger haben muß.

Ograničavanje slobode kretanja i nastanjivanja može se predvideti zakonom i to samo da bi se obezbedilo vođenje krivičnog postupka, sprečilo širenje zaraznih bolesti ili zaštitio javni poredak ili ako to zahtevaju interesi odbrane zemlje.
 

Omejevanje svobode gibanja in nastanitve se sme predvideti z zakonom, vendar samo, č je to potrebno, da bi se zagotovil potek kazenskega postopka, preprečilo širjenje nalezljivih bolezni ali zavaroval javni red, ali če to zahtevajo interesi obrambe države.
 

Durch Gesetz kann eine Beschränkung der Freizügigkeit und der Niederlassungsfreiheit nur vorgesehen werden, um die Durchführung eines Strafverfahrens sicherzustellen, die Ausbreitung ansteckender Krankheiten zu verhindern, die öffentliche Ordnung zu schützen, oder wenn die Interessen der Landesverteidigung es erfordern.

Niko bez rešenja donesenog na osnovu zakona ne sme ući u tuđ stan ili druge prostorije, ni u njima vršiti pretresanje protiv volje njihovog držaoca.
 

Pretresanju ima pravo da prisustvuje lice čiji se stan ili prostorije pretresaju, ili član njegove porodice, odnosno njegov zastupnik.

Pretresanje se može vršiti samo u prisustvu dva svedoka.

Pod uslovima predviđenim zakonom službeno lice može ući u tuđ stan ili prostorije bez rešenja nadležnog organa i vršiti pretresanje bez prisustva svedoka ako je to neophodno radi neposrednog hvatanja učinioca krivičnog dela ili radi bezbednosti ljudi i imovine ili ako je očigledno da se drukčije ne bi mogli obezbediti dokazi u krivičnom postupku.
 

Svako protivpravno ulaženje u tuđ stan i druge prostorije i njihovo pretresanje zabranjeni su i kažnjivi.

Nihče ne sme brez odločbe, izdane na podlagi zakona, proti stanovalčevi volji vstopiti v tuje stanovanje ali druge prostore, niti jih preiskovati.
 

Pri preiskavi ima pravico biti navzoč tisti, čigar stanovanje ali prostori se preiskujejo, ali pa član njegove družine oziroma njegov zastopnik.

Preiskava se sme opraviti samo v navzočnosti dveh prič.

Pod pogoji, ki jih določa zakon, sme uradna oseba brez odločbe pristojnega organa vstopiti v tuje stanovanje ali v tuje prostore in brez navzočnosti prič opraviti preiskavo, če je to neogibno, da neposredno prime storilca kaznivega dejanja ali da se zavarujejo ljudje in premoženje, ali če je očitno da se drugače ne bi mogli zavarovati dokazi v kazenskem postopku.
 

Vsak protipraven vstop v tuje stanovanje in druge prostore ter njihovo preiskovanje sta prepovedana in kazniva.

Niemand darf ohne einen auf Grund eines Gesetzes ergangenen Beschluß in eine fremde Wohnung oder andere Räumlichkeiten eindringen und in denselben gegen den Willen ihres Inhabers eine Durchsuchung vornehmen.

Der Inhaber der Wohnung oder der Räumlichkeiten, die durchsucht werden, ein Mitglied seiner Familie oder sein Vertreter haben das Recht, der Durchsuchung beizuwohnen.

Eine Durchsuchung darf nur in der Gegenwart von zwei Zeugen vorgenommen werden.

Unter den gesetzlich vorgesehenen Voraussetzungen darf eine Amtsperson auch ohne Beschluß des zuständigen Organs in eine fremde Wohnung oder Räumlichkeit eindringen und ohne Anwesenheit von Zeugen eine Durchsuchung vornehmen, wenn dies zur unmittelbaren Ergreifung des Täters einer Straftat oder zur Sicherheit von Menschen und Vermögen unumgänglich notwendig ist oder wenn es offenkundig ist, daß auf andere Weise die Beweise für ein Strafverfahren nicht sichergestellt werden können.

Jedes rechtswidrige Eindringen in eine fremde Wohnung und andere Räumlichkeit sowie deren Durchsuchung ist verboten und strafbare.

Samo zakonom može se propisati da se na osnovu odluke nadležnog organa može odstupiti od načela nepovredivosti tajne pisma i drugih sredstava opštenja ako je to neophodno za vođenje krivičnog postupka ili za bezbednost zemlje.
 

Samo zakon lahko predpiše, da se sme na podlagi odločbe pristojnega organa odstopiti od načela, da je tajnost pisem in drugih občil neprekršljiva, če je to neogibno za potek kazenskega postopka ali za varnost države.
 

ur durch Gesetz kann bestimmt werden, daß auf Grund einer Entscheidung des zuständigen Organs von dem Grundsatz der Unverletzlichkeit des Briefgeheimnisses und des Geheimnisses anderer Kommunikationsmittel abgewichen werden kann, wenn dies zur Durchführung eines Strafverfahrens oder für die Sicherheit des Landes unumgänglich ist.

Zakonom se utvrđuje u kojim slučajevima građani koji nisu osigurani imaju pravo na zaštitu zdravlja iz društvenih sredstava.

Zakon določa, v katerih primerih imajo občani, ki niso zavarovani, pravico do zdravstvenega varstva iz družbenih sredstev.

Durch Gesetz wird vorgeschrieben, in welchen Fällen nicht versicherte Bürger das Recht auf Gesundheitsschutz aus gesellschaftlichen Mitteln haben.

Vojnim invalidima obezbeđuju se osposobljavanje za rad, invalidska prava i drugi oblici zaštite.

Vojaškim invalidom so zagotovljene usposobitev za delo, invalidske pravice in druge oblike varstva.

Kriegsinvaliden werden die Umschulung für die Arbeit, Invalidenrechte und andere Formen des Schutzes gewährleistet.

Pod posebnom društvenom zaštitom su maloletnici o kojima se roditelji ne staraju kao i druga lica koja nisu u mogućnosti da se sama brinu o sebi i zaštiti svojih prava i interesa.

Posebno družbeno varstvo uživajo mladoletniki, za katere ne skrbijo starši, in druge osebe, ki ne morejo same skrbeti zase in za varstvo svojih pravic in interesov.
 

Unter besonderem gesellschaftlichen Schutz stehen Minderjährige, die der elterlichen Fürsorge entbehren, sowie andere Personen, die nicht imstande sind, für sich selbst und ihre Rechte und Interessen zu sorgen.

Brak se punovažno zaključuje slobodnim pristankom lica koja sklapaju brak pred nadležnim organom.

Roditelji imaju pravo i dužnost da se staraju o podizanju i vaspitanju svoje dece. Deca su dužna da se staraju o svojim roditeljima kojima je potrebna pomoć.

Deca rođena van braka imaju ista prava i dužnosti kao i deca rođena u braku.
 

Zakonska zveza se veljavno sklepa s svobodno privolitvijo oseb, ki jo sklepata, pred pristojnim organom.

Starši imajo pravico in dolžnost skrbeti za vzrejo in vzgojo svojih otrok. Otroci so dolžni skrbeti za svoje starše, ki jim je potrebna pomoč.

Otroci, rojeni izven zakonske zveze, imajo enake pravice in dolžnosti kot otroci, rojeni v zakonski zvezi.

Die Ehe wird durch freie Zustimmung der sie schließenden Personen vor dem zuständigen Organ rechtskräftig geschlossen.

Die Eltern haben das Recht und die Pflicht, für das Aufziehung und die Erziehung ihrer Kinder zu sorgen. Die Kinder sind verpflichtet, für ihre Eltern zu sorgen, die der Hilfe bedürfen.

Außerehelich geborene Kinder haben die gleichen Rechte und Pflichten wie in der Ehe geborene Kinder.

Ovo pravo se može ograničiti samo radi zaštite zdravlja.

Ta pravica se lahko omeji samo iz zdravstvenih razlogov.

Dieses Recht kann nur zum Schutz der Gesundheit beschränkt werden.

Društvena zajednica obezbeđuje uslove za ostvarivanje ovog prava.
 

Družbena skupnost zagotavlja pogoje za uresničevanje te pravice.
 

Die gesellschaftliche Gemeinschaft gewährleistet die Voraussetzungen für die Verwirklichung dieses Rechtes.

Svako je dužan da čuva prirodu i njena dobra, prirodne znamenitosti i retkosti i spomenike kulture.

Vsakdo je dolžan varovati naravo in njene dobrine, naravne znamenitosti in redkosti ter kulturne spomenike.

Jeder ist verpflichtet, die Natur und ihre Güter, die Sehenswürdigkeiten und Besonderheiten der Natur und die Kulturdenkmäler zu schützen.

Nasleđivanje se uređuje zakonom.

Niko ne može na osnovu nasleđivanja zadržati u svojini nepokretnosti i sredstva rada u obimu većem nego što je ustavom ili zakonom određeno.

Nasleđivanje imovine lica koje je uživalo socijalnu ili drugu pomoć društvene zajednice može se zakonom ograničiti.

Dedovanje ureja zakon.

Nihče ne more na podlagi dedovanja obdržati v lasti več nepremičnin in delovnih sredstev, kot jih določa ustava ali zakon.

Zakon lahko omeji dedovanje premoženja osebe, ki je uživala socialno ali drugo pomoč družbene skupnosti.

Die Erbfolge wird gesetzlich geregelt.

Niemand darf auf Grund der Erbfolge Liegenschaften und Arbeitsmittel in größerem Umfang als dies Verfassung und Gesetz bestimmen, in seinem Eigentum behalten.

Die Vererbung des Vermögens einer Person, die soziale oder andere Unterstützung der gesellschaftlichen Gemeinschaft erhalten hat, kann durch Gesetz eingeschränkt werden.

Zakonom se određuju uslovi pod kojima je kažnjivo propuštanje da se vrše ustavom utvrđene dužnosti.

Zakon določa, pod katerimi pogoji je lahko kaznovan, kdor ne izpolnjuje z ustavo določenih dolžnosti.

Das Gesetz bestimmt, unter welchen Voraussetzungen die Nichterfüllung durch die Verfassung festgelegter Pflichten strafbar ist.

Niko ne sme upotrebljavati prinudu ni ograničavati prava drugoga, osim u slučajevima i u postupku koji su propisani zakonom.

Nihče ne sme uporabljati proti drugemu prisile in ne omejevati njegovih pravic, razen v primerih in v postopku, ki jih predpisuje zakon.

Niemand darf Zwang anwenden oder die Rechte des anderen einschränken, außer in den gesetzlich vorgeschriebenen Fällen und Verfahren.

Štetu je dužna naknaditi društveno-politička zajednica, odnosno organizacija u kojoj se vrši delatnost ili služba. Oštećeni ima pravo da, u skladu sa zakonom, zahteva naknadu i neposredno od lica koje je pričinilo štetu.
 

Škodo mora povrniti družbenopolitična skupnost oziroma organizacija, v kateri se služba ali dejavnost opravlja. Oškodovanec pa ima pravico, da v skladu z zakonom zahteva povračilo tudi neposredno od tistega, ki mu je škodo storil.
 

Den Schaden hat die gesellschaftlich-politische Gemeinschaft oder die Organisation, in der die Tätigkeit oder der Dienst ausgeübt wird, zu ersetzen. Der geschädigte hat das Recht, im Einklang mit dem Gesetz, auch unmittelbar von der Person, die ihm den Schaden zugefügt hat, Ersatz zu verlangen.

Državljanin Socijalističke Federativne Republike Jugoslavije ne može biti lišen državljanstva, udaljen iz zemlje ni ekstradiran.

Državljaninu Socijalističke Federativne Republike Jugoslavije koji je odsutan iz zemlje, a ima i drugo državljanstvo, može se samo izuzetno, na osnovu saveznog zakona, oduzeti državljanstvo Socijalističke Federativne Republike Jugoslavije, ako svojim radom nanosi štetu međunarodnim ili drugim interesima Jugoslavije ili ako odbija da vrši dužnosti građanina.

Državljanu Socialistične federativne republike Jugoslavije se ne more vzeti državljanstvo, ni ga mogoče izgnati iz države in ne izročiti drugi državi.

Le izjemoma se sme iz države odsotnemu državljanu Socialistične federativne republike Jugoslavije, ki ima še drugo državljanstvo, na podlagi zveznega zakona vzeti državljanstvo Socialistične federativne republike Jugoslavije, če s svojim delom škoduje mednarodnim ali drugim interesom Jugoslavije ali če noče izpolnjevati državljanskih dolžnosti.

Einem Staatsbürger der Sozialistischen Föderativen Republik Jugoslawien darf weder die Staatsbürgerschaft entzogen, noch darf er ausgewiesen oder ausgeliefert werden.

Einem Staatsbürger der Sozialistischen Föderativen Republik Jugoslawien, der sich nicht im Lande aufhält und der auch eine andere Staatsbürgerschaft besitzt, kann nur ausnahmsweise, auf Grund eines Bundesgesetzes, die Staatsbürgerschaft der Sozialistischen Föderativen Republik Jugoslawien entzogen werden, wenn er durch sein Handeln den internationalen oder anderen Interessen Jugoslawiens Schaden zugefügt oder sich weigert, die Bürgerpflichten zu erfüllen.

Slobodama i pravima utvrđenim ovim ustavom niko se ne sme koristiti radi rušenja osnova socijalističkog samoupravnog demokratskog uređenja utvrđenog ovim ustavom, ugrožavanja nezavisnosti zemlje, kršenja ovim ustavom zajemčenih sloboda i prava čoveka i građanina, ugrožavanja mira i ravnopravne međunarodne saradnje, raspirivanja nacionalne, rasne i verske mržnje ili netrpeljivosti ili podsticanja na vršenje krivičnih dela, niti se ovim slobodama može koristiti na način kojim se vređa javni moral. Zakonom se određuje u kojim slučajevima i pod kojim uslovima korišćenje slobodama protivno ovom ustavu povlači ograničenje ili zabranu njihovog korišćenja.
 

Ove slobode i prava ostvaruju se, a dužnosti se ispunjavaju na osnovu ovog ustava. Način ostvarivanja pojedinih sloboda i prava može se propisati samo zakonom, i to jedino kad je ovim ustavom predviđeno ili kad je neophodno za njihovo ostvarivanje.

Obezbeđuje se sudska zaštita sloboda i prava zajemčenih ovim ustavom.
 

S to ustavo določenih svoboščin in pravic ne sme nihče uporabljati, da bi spodkopaval temelje z njo določene samoupravne demokratične ureditve, ogrožal neodvisnost države, kršil s to ustavo zajamčene svoboščine in pravice človeka in občana, ogrožal mir in enakopravno mednarodno sodelovanje, razpihoval nacionalno, rasno in versko sovraštvo ali nestrpnost ali spodbujal h kaznivim dejanjem; teh svoboščin tudi ne sme uporabljati tako, da bi se žalila javna morala. Zakon določa, v katerih primerih in pod katerimi pogoji ima tej ustavi nasprotna uporaba svoboščin za posledico njihovo omejitev ali prepoved njihove uporabe.

 

Te svoboščine in pravice se uresničujejo in dolžnosti izpolnjujejo na podlagi te ustave. Način uresničevanja posameznih svoboščin in pravic se lahko predpiše samo z zakonom, in to edinole, če je v tej ustavi tako predvideno ali če je za njihovo uresničevanje to neogibno.

Zagotavlja se sodno varstvo svoboščin in pravic, ki so zajamčene s to ustavo.
 

Niemand darf die durch diese Verfassung festgelegten Freiheiten und Rechte dazu benutzen, um die Grundlagen der in dieser Verfassung festgelegten sozialistischen, auf Selbstverwaltung beruhenden, demokratischen Ordnung zu zerstören, die Unabhängigkeit des Landes zu bedrohen, die durch diese Verfassung verbürgten Freiheiten und Rechte des Menschen und Bürgers zu verletzen, den Frieden und die auf Gleichberechtigung beruhende internationale Zusammenarbeit zu bedrohen, den nationalen, Rassen- und Religionshaß oder die Intoleranz zu schüren oder zur Ausübung von Straftaten anzustiften, noch dürfen diese Freiheiten auf eine Weise genutzt werden, welche die öffentliche Moral verletzt. Durch Gesetz wird bestimmt, in welchen Fällen und unter welchen Voraussetzungen die verfassungswidrige Nutzung dieser Freiheiten deren Einschränkung oder das Verbot ihrer Nutzung nach sich zieht.

Die Ausübung dieser Freiheiten und Rechte und die Erfüllung der Pflichten erfolgt auf der Grundlage dieser Verfassung. Die Art der Ausübung einzelner Freiheiten und Rechte kann nur durch Gesetz vorgeschrieben werden, jedoch nur dann, wen diese Verfassung dies vorsieht, oder wenn dies zu ihrer Verwirklichung erforderlich ist.

Der gerichtliche Schutz der durch diese Verfassung verbürgten Freiheiten und Rechte wird gewährleistet.

GLAVA IV.
USTAVNOST I ZAKONITOST
 

IV. poglavje.
Ustavnost in zakonitost
 

Titel IV.
Die Verfassungsmäßigkeit und Gesetzmäßigkeit
 

Ustavni sudovi obezbeđuju zaštitu ustavnosti, kao i zakonitost u skladu sa ustavom.

Pravo je i dužnost radnih ljudi i građana da daju inicijativu za zaštitu ustavnosti i zakonitosti.

Ustavna sodišča zagotavljajo varstvo ustavnosti, kotitudi zakonitost v skladu z ustavo.
 

Pravica in dolžnost delovnih ljudi in občanov je, da dajejo pobudo za varstvo ustavnosti in zakonitosti.

Die Verfassungsgerichte gewährleisten, im Einklang mit der Verfassung den Schutz der Verfassungsmäßigkeit und der Gesetzmäßigkeit.

Die Verfassungsgerichte gewährleisten, im Einklang mit der Verfassung, den Schutz der Verfassungsmäßigkeit und Gesetzmäßigkeit.

Svi zakoni i drugi propisi i opšti akti organa društveno-političkih zajednica, kao i samoupravni opšti akti organizacija udruženog rada i drugih samoupravnih organizacija i zajednica, moraju biti u saglasnosti sa Ustavom SFRJ.

Vsi zakoni, drugi predpisi in splošni akti organov družbenopolitičnih skupnosti ter samoupravni splošni akti organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti morajo biti v skladu z ustavo SFRJ.

Alle Gesetze, andere Vorschriften und die allgemeinen Akte von Organen der gesellschaftlich-politischen Gemeinschaften sowie der allgemeine Selbstverwaltungsakte der Organisationen der assoziierten Arbeit und anderer Selbstverwaltungsorganisationen und -gemeinschaften müssen im Einklang mit der Verfassung der SFRJ stehen.

Republički i pokrajinski zakon i drugi propisi i opšti akti organa društveno-političkih zajednica, kao i samoupravni opšti akti ne mogu biti u suprotnosti sa saveznim zakonom.

Ako je republički odnosno pokrajinski zakon u suprotnosti sa saveznim zakonom primeniće se privremeno, do odluke ustavnog suda, republički, odnosno pokrajinski zakon, a ako su za izvršavanje saveznog zakona odgovorni savezni organi — savezni zakon.
 

Ako organ koji odlučuje u pojedinačnim stvarima smatra da zakon, drugi propis ili opšti akt ili samoupravni opšti akt nije u saglasnosti sa saveznim zakonom, odnosno da je u suprotnosti sa saveznim zakonom, dužan je da pokrene postupak pred ustavnim sudom.

Durch das Amendment XXVII. vom 25. November 1988, Ziffer 8, wurde der Artikel 207 Abs. 1 und 2 faktisch aufgehoben und durch Ziffer 4 ersetzt:
"4. Svi propisi i drugi opšti akti saveznih organa moraju biti u saglasnosti sa saveznim zakonom.
Republički i pokrajinski zakon i drugi propisi i opšti akti organa društveno-političke zajednice ne mogu biti u suprotnosti sa saveznim zakonom.
Samoupravni opšti akti ne mogu biti u suprotnosti sa zakonom."

Durch das Amendment XXVII. vom 25. November 1988, Ziffer 8, wurde der Artikel 207 Abs. 3 faktisch aufgehoben.

Republiški in pokrajinski zakon ter drugi predpisi in splošni akti organov družbenopolitičnih skupnosti in samoupravni splošni akti ne smejo biti v nasprotju z zveznim zakonom.

Če je republiški oziroma pokrajinski zakon v nasprotju z zveznim zakonom, se uporabi začasno, do odločbe ustavnega sodišča, republiški oziroma pokrajinski zakon; če so za izvrševanje zveznega zakona odgovorni zvezna organi, pa zvezni zakon.
 

Če organ ki odloča o posamičnih stvareh, meni, da zakon, drug predpis ali splošni akt ali samoupravni splošni akt ni v skladu z zveznim zakonom oziroma da je v nasprotju z zveznim zakonom, je dolžan začeti postopek pred ustavnim sodiščem.
 

Das Gesetz einer Republik und einer autonomen Gebietskörperschaft sowie andere Vorschriften und allgemeine Akte von Organen der gesellschaftlich-politischen Gemeinschaften und die allgemeinen Selbstverwaltungsakte dürfen nicht im Widerspruch zu einem Bundesgesetz stehen.

Wenn das Gesetz einer Republik oder einer autonomen Gebietskörperschaft im Widerspruch zu einem Bundesgesetz steht, wird das Gesetz der Republik oder der autonomen Gebietskörperschaft vorläufig, bis zur Entscheidung des Verfassungsgerichts, angewendet; wenn jedoch für die Durchführung des Bundesgesetzes Bundesorgane verantwortlich sind - das Bundesgesetz.

Ist ein Organ, das in Einzelfällen entscheidet, der Ansicht, daß ein Gesetz, eine andere Vorschrift oder ein allgemeiner Akt oder ein allgemeiner Selbstverwaltungsakt nicht mit dem Bundesgesetz in Einklang oder im Widerspruch zu einem Bundesgesetz steht, ist es verpflichtet, ein Verfahren vor dem Verfassungsgericht einzuleiten.

Durch das Amendment XXVII. vom 25. November 1988, Ziffer 8, wurde der Artikel 207 Abs. 1 und 2 faktisch aufgehoben und durch Ziffer 4 ersetzt:
"4. ..."

Durch das Amendment XXVII. vom 25. November 1988, Ziffer 8, wurde der Artikel 207 Abs. 3 faktisch aufgehoben.

Samoupravni opšti akti ne mogu se primenjivati pre nego što se na odgovarajući način objave.

Samoupravni splošni akti se ne smejo uporabljati, dokler niso ustrezno objavljeni.
 

Allgemeine Selbstverwaltungsakte dürfen nicht angewendet werden, ehe sie auf angemessene Weise veröffentlicht sind.

Samo iz naročito opravdanih razloga može se odrediti da savezni zakon, drugi propis ili opšti akt stupa na snagu u roku kraćem od osam dana od dana objavljivanja ili istog dana kad je objavljen.

Samo iz posebno utemeljenih razlogov se lahko določi, da začne zvezni zakon, drug predpis ali splošni akt veljati prej kot osmi dan po objavi ali istega dne, ko je bil objavljen.

Nur aus besonders gerechtfertigten Gründen kann angeordnet werden, daß ein Bundesgesetz, eine andere Vorschrift oder ein allgemeiner Akt in einer Frist, die kürzer als acht Tage vom Tage der Veröffentlichung an ist, oder bereits am Tage der Veröffentlichung in Kraft tritt.

Sudovi neposredno primenjuju međunarodne ugovore koji su objavljeni.

Sodišča uporabljajo neposredno samo objavljene mednarodne pogodbe.

Die Gerichte wenden veröffentlichte internationale Verträge unmittelbar an.

Samo zakonom može se odrediti da pojedine njegove odredbe, ako to zahteva opšti interes, imaju povratno dejstvo.

Kažnjiva dela se utvrđuju i kazne za ova dela izriču prema zakonu, odnosno drugom propisu koji je važio u vreme izvršenja dela, osim ako je novi zakon, odnosno propis, blaži za učinioca.

Samo zakon lahko določi, da imajo posamezne njegove določbe učinek za nazaj, če tako zahteva splošni interes.

Dejanja, ki so kazniva, se ugotavljajo in kazni zanje izrekajo po zakonu oziroma drugem predpisu, ki je veljal ob storitvi dejanja, razen če je novi zakon oziroma predpis milejši za storilca.

Durch Gesetz kann lediglich bestimmt werden, daß einzelne seiner Bestimmungen rückwirkend in Kraft treten, wenn das allgemeine Interesse dies erfordert.

Straftraten werden nach den zur Tatzeit geltenden Gesetzen oder anderen Vorschriften festgestellt und geahndet, sofern nicht das neue Gesetz oder die neue Vorschrift für den Täter günstiger ist.

Organi uprave mogu nalagati obaveze pojedinim samoupravnim organizacijama i zajednicama u pogledu njihovog rada samo ako su za to zakonom izričito ovlašćeni i u zakonom propisanom postupku.

Upravni organi smejo nalagati posameznimi samoupravnim organizacijam in skupnostim obveznosti glede njihovega dela samo, če so z zakonom za to izrecno pooblaščeni, in samo v postopku, ki ga predpisuje zakon.

Die Verwaltungsorgane dürfen einzelnen Selbstverwaltungsorganisationen und -gemeinschaften im Hinblick auf deren Arbeit nur dann Pflichten auferlegen, wenn sie dazu ausdrücklich durch das Gesetz ermächtigt sind, und wenn dies im gesetzlich vorgeschriebenen Verfahren geschieht.

Svakome je zajemčeno pravo da u postupku pred sudom ili drugim državnim organima, organizacijama udruženog rada i drugim samoupravnim organizacijama i zajednicama koje u vršenju javnih ovlašćenja rešavaju o pravima i obavezama građana upotrebljava svoj jezik i da se u tom postupku upoznaje na svom jeziku sa činjenicama.

Vsakomur je zajamčena pravica, da v postopku pred sodiščem ali drugimi državnimi organi, organizacijami združenega dela in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi, ki pri izvrševanju javnih pooblastil odločajo o pravicah in obveznostih občanov, uporablja svoj jezik in se v svojem jeziku seznanja z dejstvi.
 

Jedem wird das Recht verbürgt, in Verfahren vor Gericht oder vor anderen staatlichen Organen, vor Organisationen der assoziierten Arbeit und anderen Selbstverwaltungsorganisationen und -gemeinschaften, die in Ausübung öffentlicher Befugnisse über Rechte und Pflichten von Bürgern entscheiden, sich seiner Sprache zu bedienen und in diesen Verfahren in seiner Sprache über die Tatsachen unterrichtet zu werden.

Zakonom se izuzetno, u određenim slučajevima, može isključiti žalba ako je na drugi način obezbeđena zaštita prava i zakonitosti.

Zakon sme izjemoma v določenih primerih izključiti pritožbo, če je drugače zagotovljeno varstvo pravic in zakonitosti.

Das Gesetz kann die Beschwerde ausnahmsweise in bestimmten Fällen ausschließen, wenn der Schutz der Rechte und der Gesetzmäßigkeit auf andere Weise gewährleistet ist.

Samo zakonom može se izuzetno, u određenim vrstama upravnih stvari, isključiti upravni spor.

Samo z zakonom se lahko izjemoma v upravnih stvareh določenih vrst izključi upravni spor.

Nur durch Gesetz kann das Verwaltungsstreitverfahren ausnahmsweise für bestimmte Arbeiten von Verwaltungsverfahren ausgeschlossen werden.

GLAVA V.
SUDOVI I JAVNO TUŽILAŠTVO
 

V. poglavje.
Sodstvo in javno tožilstvo
 

Titel V.
Das Gerichtswesen und die Staatsanwaltschaft
 

Nadležnost, sastav i organizacija redovnih sudova i postupak pred tim sudovima utvrđuju se zakonom.

Durch das Amendment XXVII. vom 25. November 1988, Ziffer 8, wurde der Artikel 220  durch die Bestimmungen der Ziffer 5 ergänzt:
"5. Saveznim zakonom utvrđuju se načela o obrazovanju i sastavu redovnih sudova i načela o izboru i prestanku sudijske funkcije."

Pristojnost, sestavo in organizacijo rednih sodišč ter postopek pred temi sodišči ureja zakon.

Artikel 220. Die ordentlichen Gerichte werden durch ein Gesetz eingerichtet.

Die Zuständigkeit, Zusammensetzung und Organisation der ordentlichen Gerichte sowie das Verfahren vor diesen Gerichten wird durch Gesetz geregelt.

Durch das Amendment XXVII. vom 25. November 1988, Ziffer 8, wurde der Artikel 220  durch die Bestimmungen der Ziffer 5 ergänzt:
"5. ..."

O krivičnim delima vojnih lica i određenim krivičnim delima drugih lica koja se odnose na narodnu odbranu i bezbednost zemlje, kao i o drugim pravnim stvarima koje se odnose na sporove u vezi sa službom u Jugoslovenskoj narodnoj armiji, sude vojni sudovi.

O kaznivih dejanjih vojaških oseb in o določenih kaznivih dejanjih drugih oseb, ki se nanašajo na ljudsko obrambo in varnost države, ter o drugih pravnih zadevah, ki se nanašajo na spore v zvezi s službo v Jugoslovanski ljudski armadi, sodijo vojaška sodišča.

Artikel 221. Die ordentlichen Gerichte entscheiden in Streitigkeiten über grundlegende persönliche Beziehungen, Rechte und Pflichten der Bürger sowie Rechte und Pflichten der gesellschaftlich-politischen Gemeinschaften; sie verhängen Strafen und andere Ma0nahmen gegen die Täter von Straftaten und anderer gesetzlich bestimmter strafbarer Handlungen; sie entscheiden über die Gesetzmäßigkeit von Einzelakten der staatlichen Organe und der Organisationen, welche öffentliche Befugnisse ausüben; sie entscheiden in Streitigkeiten über Vermögens- und Arbeitsbeziehungen, sofern die Entscheidung über diese Streitigkeiten nicht den Selbstverwaltungsgerichten übertragen ist und über andere Beziehungen, wenn dies gesetzlich vorgesehen ist.

Über die Straftaten von Militärs und über bestimmte Straftaten anderer Personen, die die Volksverteidigung und die Sicherheit des Landes betreffen sowie über andere Rechtsangelegenheiten, die Streitigkeiten im Zusammenhang mit dem Dienst in der jugoslawischen Volksarmee betreffen, entscheiden die Militärgerichte.

Redovni sudovi u svom delokrugu imaju pravo i dužnost da obaveštavaju skupštinu odgovarajuće društveno-političke zajednice o primenjivanju zakona i o radu sudova, a vojni sudovi — Predsedništvo SFRJ odnosno Predsednika Republike kao vrhovnog komandanta.
 

Redna sodišča imajo v svojem delovnem področju pravico in dolžnost obveščati skupščino ustrezne družbenopolitične skupnosti o uporabi zakonov in o svojem delu, vojaška sodišča pa Predsedstvo SFRJ oziroma Predsednika republike kot vrhovnega poveljnika.
 

Artikel 222. Die ordentlichen Gerichte verfolgen und untersuchen die gesellschaftlichen Beziehungen und Vorkommen, die von Interesse für die Ausübung ihrer Funktionen sind, und unterbreiten den Versammlungen der betreffenden gesellschaftlich-politischen Gemeinschaften, anderen Staatsorganen sowie den Selbstverwaltungsorganisationen und -gemeinschaften Vorschläge zur Verhinderung gesellschaftlich gefährlicher und schädlicher Vorfälle und zur Stärkung der Gesetzmäßigkeit, der gesellschaftlichen Verantwortung und der sozialistischen Moral.

Die ordentlichen Gerichte haben das Recht und die Pflicht, innerhalb ihres Tätigkeitsbereiches die Versammlung der betreffenden gesellschaftlich-politischen Gemeinschaft über die Anwendung der Gesetze sowie über die Arbeit der Gerichte zu informieren; die Militärgerichte gegenüber dem Präsidium der SFRJ oder dem Präsidenten der Republik als oberstem Befehlshaber.

Nadležnost, sastav i organizacija samoupravnog suda, kao i postupak pred tim sudom uređuje se zakonom, odnosno aktom o ustanovljenju suda, u skladu sa zakonom.

Pristojnost, sestavo in organizacijo samoupravnega sodišča kot tudi postopek pred tem sodiščem ureja zakon oziroma akt o ustanovitvi sodišča v skladu z zakonom.
 

Artikel 223. Selbstverwaltungsgerichte werden im Einklang mit der Verfassung und dem Gesetz durch einen Selbstverwaltungsakt oder durch ein Abkommen zwischen den Parteien eingerichtet. Für bestimmte Arten von Streitigkeiten können Selbstverwaltungsgerichte auch durch ein Gesetz eingerichtet werden.

Die Zuständigkeit, Zusammensetzung und Organisation eines Selbstverwaltungsgerichtes sowie das Verfahren vor diesem Gericht werden durch Gesetz oder den Akt über die Einrichtung dieses Gerichtes im Einklang mit dem Gesetz geregelt.

Građani mogu rešavanje pojedinih sporova o pravima kojima slobodno raspolažu sporazumno poveriti mirovnim većima, ili izbranim sudovima ili drugim samoupravnim sudovima, ako zakonom nije drukčije određeno.

Reševanje posameznih sporov o pravicah, s katerimi prosto razpolagajo lahko občani sporazumno poverijo poravnalnim svetom, razsodiščem ali drugim samoupravnim sodiščem, če zakon ne določa drugače.

Artikel 224. Die Selbstverwaltungsgerichte entscheiden in den durch Verfassung und Gesetz bestimmten Arten von Streitigkeiten aus den gesellschaftlich-ökonomischen und anderen Selbstverwaltungsbeziehungen sowie in Streitigkeiten, die ihnen die Werktätigen in den Organisationen der assoziierten Arbeit, in den sich selbst verwaltenden Interessengemeinschaften sowie in anderen Selbstverwaltungsorganisationen und -gemeinschaften anvertrauen, die aus den wechselseitigen Beziehungen, welche sie selbständig regeln oder aus Rechten, über die sie frei verfügen, entstanden sind, wenn nicht gesetzlich bestimmt ist, daß bestimmte Arten von Streitigkeiten von den ordentlichen Gerichten entschieden werden.

Die Bürger können die Entscheidung einzelner Streitigkeiten über Rechte, über die sie frei verfügen, einvernehmlich den Friedensräten, Schiedsgerichten oder anderen Selbstverwaltungsgerichten anvertrauen, wenn durch Gesetz nichts anderes bestimmt ist.

Artikel 225. Die Selbstverwaltungsgerichte werden in Form der Gerichte der assoziierten Arbeit, der Arbitrage, der Friedensräte, der Schiedsgerichte oder in anderen Formen von Selbstverwaltungsgerichten errichtet.

Saveznim zakonom utvrđuju se načela o obrazovanju nadležnosti i sastavu suda udruženog rada, kao i postupak pred tim sudom.
 

Durch das Amendment XLVII. vom 25. November 1988 wurden im Artikel 226 Abs. a die Worte "o organizovanju i izdvajanju osnovnih organizacija udruženog rada, " gestrichen.

Zvezni zakon določa načela o ustanovitvi, pristojnosti in sestavi sodišča združenega dela ter postopek pred tem sodiščem.
 

Artikel 226. Das Gericht der assoziierten Arbeit entscheidet über das Vorliegen der Voraussetzungen für die Organisation als Grundorganisation der assoziierten Arbeit und als Arbeitsgemeinschaft und über Ansprüche zum Schutz des Rechtes, mit gesellschaftlichen Mitteln zu arbeiten sowie anderer Selbstverwaltungsrechte und des gesellschaftlichen Eigentums und entscheidet Streitigkeiten über die Organisation und die Ausgliederung von Grundorganisationen der assoziierten Arbeit, über die Verbindung, den Anschluß und die Teilung von Organisationen der assoziierten Arbeit, über den Anschluß und die Durchführung der Selbstverwaltungsabkommen über die Vereinigung und über die wechselseitigen Beziehungen in der assoziierten Arbeit sowie in anderen gesetzlich bestimmten Arten von Streitigkeiten aus den gesellschaftlich-ökonomischen und anderen Selbstverwaltungsbeziehungen.

Durch Bundesgesetz werden die Grundsätze über die Einrichtung, Zuständigkeit und Zusammensetzung der Gerichte der assoziierten Arbeit sowie das Verfahren vor diesen Gerichten geregelt.

Durch das Amendment XLVII. vom 25. November 1988 wurden im Artikel 226 Abs. a die Worte "über die Organisation und die Ausgliederung von Grundorganisationen der assoziierten Arbeit, " gestrichen.

Radi čuvanja tajne, zaštite morala, interesa maloletnika ili zaštite drugih posebnih interesa društvene zajednice, zakonom se određuje u kojim se slučajevima u raspravljanju može isključiti javnost.
 

Zakon določa, v katerih primerih se sme pri obravnavanju izključiti javnost zaradi varovanja tajnosti, varstva morale, v interesu mladoletnika ali zaradi varstva drugih posebnih interesov družbene skupnosti.
 

Artikel 227. Die Verhandlung vor dem Gericht ist öffentlich.

Zwecks Wahrung des Geheimnisses und  des Schutzes der Moral bestimmt das Gericht im Interesse der Minderjährigen, oder zwecks Schutzes sonstiger besonderer Interessen der Gesellschaftsgemeinschaft, in welchen Fällen die Öffentlichkeit von der Gerichtsverhandlung ausgeschlossen werden kann.

Zakonom se može odrediti da u određenim stvarima sudi sudija pojedinac.
 

Zakon lahko določi, da sodi v določenih stvareh sodnik posameznik.
 

Nur durch das Gesetz kann bestimmt werden, daß in bestimmten Angelegenheiten ein Einzelrichter verhandelt.

Zakonom se može propisati da u određenim sudovima i u određenim stvarima u suđenju učestvuju samo sudije.

Z zakonom se lahko predpiše, da sodijo pri določenih sodiščih v določenih stvareh samo sodniki.

Das Gesetz kann vorschreiben, daß bei bestimmten Gerichten und in bestimmten Angelegenheiten nur Richter am Gerichtsverfahren mitwirken.

Sudije redovnih sudova biraju se i razrešavaju na način, pod uslovima i po postupku kojima se obezbeđuju stručna sposobnost i moralno-politička podobnost za vršenje sudijske funkcije i nezavisnost sudija u suđenju.
 

Sudije i građani koji učestvuju u suđenju u redovnom sudu biraju se na određeni period i mogu biti ponovno birani.

Sudije, građani i radni ljudi koji učestvuju u suđenju u samoupravnom sudu biraju se, imenuju i razrešavaju na način propisan zakonom.
 

Durch das Amendment XXVII. vom 25. November 1988, Ziffer 8, wurde der Artikel 230 Abs. 2 faktisch aufgehoben und durch Ziffer 6 ersetzt:
"6. Sudije redovnih sudova biraju se i razrešavaju na način, pod uslovima i po postupku kojima se obezbeđuje sposobnost za vršenje sudijske funkcije i nezavisnost sudija u suđenju."

Sodniki rednih sodišč se volijo in razrešujejo na način, pod pogoji in po postopku, ki zagotavljajo strokovno sposobnost in moralnopolitično primernost za opravljanje sodniške funkcije in neodvisnost sodnikov pri sojenju.
 

Sodniki in občani, ki sodelujejo pri sojenju v rednem sodišču, se volijo za določeno dobo in so lahko ponovno izvoljeni.

Sodniki, občani in delovni ljudje, ki sodelujejo pri sojenju v samoupravnem sodišču, se volijo, imenujejo in razrešujejo na način, predpisan z zakonom.
 

Die Richter der ordentlichen Gerichte werden auf die Weise, unter den Voraussetzungen und in dem Verfahren gewählt und entlassen, welche die fachliche Qualifikation und die moralisch-politische Eignung für die Ausübung der richterlichen Funktion sowie die Unabhängigkeit der Richter bei ihrer Tätigkeit gewährleistet.

Die Richter und Bürger, die am Gerichtsverfahren beim ordentlichen Gericht mitwirken, werden für eine bestimmte Zeit Gewählt und können wieder gewählt werden.

Die Richter, Bürger und Werktätigen, die am Gerichtsverfahren bei einem Selbstverwaltungsgericht mitwirken, werden auf die gesetzlich vorgeschriebene Weise gewählt, ernannt und entlassen.

Durch das Amendment XXVII. vom 25. November 1988, Ziffer 8, wurde der Artikel 230 Abs. 2 faktisch aufgehoben und durch Ziffer 6 ersetzt:
"6. ..."

Zakonom odnosno aktom o ustanovljenju samoupravnog suda, određuje se kad je i pod kojim uslovima protiv njegove odluke dopušteno pravno sredstvo.

Zakonom se određuje pod kojim se uslovima odluka samoupravnog suda može pobijati i kod redovnog suda i uređuje se izvršenje ovih odluka.
 

Zakon oziroma akt o ustanovitvi samoupravnega sodišča določa, kdaj in pod katerimi pogoji je zoper njegovo odločbo dovoljeno pravno sredstvo.

Zakon določa, pod katerimi pogoji je mogoče odločbo samoupravnega sodišča izpodbijati tudi pri rednem sodišču, in ureja izvršbo teh odločb.
 

Durch Gesetz oder den Akt über die Einrichtung eines Selbstverwaltungsgerichtes wird geregelt, ob und unter welchen Voraussetzung ein Rechtsmittel gegen seine Entscheidungen zulässig ist.

Das Gesetz bestimmt, unter welchen Voraussetzungen die Entscheidung eines Selbstverwaltungsgerichtes vor dem ordentlichen Gericht angefochten werden kann und es regelt den Vollzug dieser Entscheidungen.

Javno tužilaštvo vrši svoju funkciju na osnovu zakona, a u skladu s politikom Savezne skupštine.

Funkciju javnog tužilaštva u Jugoslovenskoj narodnoj armiji vrši vojno tužilaštvo.

Durch das Amendment XXVII. vom 25. November 1988, Ziffer 8, wurde der Artikel 235 durch die Bestimmungen der Ziffer 7 ergänzt:
"7. Javni tužilac ima pravo i dužnost da neposredno nižem javnom tužiocu, a kad je ustavom utvrđeno i drugom javnom tužiocu, daje obavezna uputstva za njegov rad.
Saveznim zakonom utvrđuju se načela o obrazovanju javnih tužilaštava i načela o imenovanju i prestanku funkcije javnog tužioca."

Javno tožilstvo opravlja svojo funkcijo na podlagi ustave in zakona, v skladu s politiko družbenopolitičnih skupnosti, ki je določena s splošnimi akti njihovih skupščin.

Javno tožilstvo ima pravico in dolžnost, da obvešča skupščino ustrezne družbenopolitične skupnosti o uporabi zakonov in o svojem delu.

Artikel 235. Die öffentliche Anklägerschaft ist ein selbständiges Organ, das die strafrechtliche Verfolgung besorgt und gesetzlich bestimmte Maßnahmen und Rechtsmittel zwecks einheitlicher Gesetzesanwendung und Schutzes der Gesetzlichkeit ergreift und anwendet.
 

Die öffentliche Anklägerschaft übt ihre Funktion aufgrund des Gesetzes, im Einklang mit der Politik der Bundesversammlung aus.

Die Funktion der öffentlichen Anklägerschaft wird in der Jugoslawischen Volksarmee von der Militäranklägerschaft ausgeübt.

Durch das Amendment XXVII. vom 25. November 1988, Ziffer 8, wurde der Artikel 235 durch die Bestimmungen der Ziffer 7 ergänzt:
"7. ..."

Artikel 236. Die Militäranklägerschaft verfolgt Täter von Straftaten, die in die Zuständigkeit der Militärgerichte fallen, ergreift bestimmte Maßnahmen zum Schutz der Interessen der gesellschaftlichen Gemeinschaft und legt - auf die durch Bundesgesetz vorgeschriebene Weise - Rechtsmittel zum Schutz der Verfassungsmäßigkeit und der Gesetzmäßigkeit ein.

GLAVA VI.
NARODNA ODBRANA
 

VI. poglavje.
Ljudska obramba
 

Titel VI.
Die Volksverteidigung
 

Izdaja zemlje je najteži zločin prema narodu i kažnjava se kao teško krivično delo.

Izdaja države je najhujši zločin zoper ljudstvo in se kaznuje kot hudo kaznivo dejanje.
 

Der Landesverrat stellt ein gegen das Volk gerichtetes Verbrechen dar und wird als schwere Strafhandlung bestraft.

Pravo i dužnost opština, autonomnih pokrajina, republika odnosno drugih društveno-političkih zajednica je da, u skladu sa sistemom narodne odbrane, svaka na svojoj teritoriji uređuje i organizuje narodnu odbranu i da rukovodi teritorijalnom odbranom, civilnom zaštitom i drugim pripremama za odbranu zemlje, a u slučaju napada na zemlju — da organizuje opštenarodni otpor i njime rukovodi.

Organizacije udruženog rada i druge samoupravne organizacije i zajednice, vrše pravo i dužnost odbrane zemlje u skladu sa zakonom, planovima i odlukama društveno-političkih zajednica, obezbeđuju sredstva za narodnu odbranu i vrše druge zadatke od interesa za narodnu odbranu. Ove organizacije i zajednice su odgovorne za izvršenje tih zadataka.
 

Pravica in dolžnost občin, avtonomnih pokrajin in republik oziroma drugih družbenopolitičnih skupnosti je, da v skladu s sistemom ljudske obrambe vsaka na svojem ozemlju ureja in organizira ljudsko obrambo, da vodi teritorialno obrambo, civilno zaščito in druge priprave za obrambo države ob napadu na državo pa da organizira in vodi splošni ljudski odpor.
 

Organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti izvršujejo pravico in dolžnost obrambe države v skladu z zakonom in z načrti ter odločitvami družbenopolitičnih skupnosti, zagotavljajo sredstva za ljudsko obrambo in opravljajo druge naloge, ki so pomembne za ljudsko obrambo. Te organizacije in skupnosti so odgovorne za izvršitev omenjenih nalog.
 

Es ist das Recht und die Pflicht der Gemeinden, der autonomen Gebietskörperschaften, der Republiken und anderer gesellschaftlich-politischer Gemeinschaften, im Einklang mit dem System der Volksverteidigung, jeweils selbst auf ihrem Territorium die Volksverteidigung zu regeln und zu organisieren, die territoriale Verteidigung, den Zivilschutz und andere Maßnahmen zur Verteidigung des Landes zu leiten und, im Falle eines Angriffs auf das Land, den allgemeinen Volkswiderstand zu organisieren und zu leiten.

Die Organisationen der assoziierten Arbeit und andere Selbstverwaltungsorganisationen und -gemeinschaften üben das Recht und die Pflicht der Landesverteidigung im Einklang mit dem Gesetz sowie den Plänen und Beschlüssen der gesellschaftlich-politischen Gemeinschaften aus, stellen die Mittel für die Volksverteidigung sicher und nehmen andere Aufgaben von Interesse für die Volksverteidigung wahr. Diese Organisationen und Gemeinschaften sind für die Erfüllung dieser Aufgaben verantwortlich.

Oružane snage Socijalističke Federativne Republike Jugoslavije čine jedinstvenu celinu i sastoje se od Jugoslovenske narodne armije, kao zajedničke oružane sile svih naroda i narodnosti i svih radnih ljudi i građana, i od teritorijalne odbrane kao najšireg oblika organizovanog oružanog opštenarodnog otpora.
 

Svaki građanin koji sa oružjem ili na drugi način učestvuje u otporu protiv napadača pripadnik je oružanih snaga Socijalističke Federativne Republike Jugoslavije.

Oborožene sile Socialistične federativne republike Jugoslavije tvorijo celoto in jih sestavljata Jugoslovanska ljudska armada kot skupna oborožena sila vseh narodov in narodnosti ter vseh delovnih ljudi in občanov in teritorialna obramba kot najširša oblika organiziranega oboroženega splošnega ljudskega odpora.
 

Vsak občan, ki z orožjem ali kako drugače sodeluje pri odporu proti napadalcu, je pripadnik oboroženih sil Socialistične federativne republike Jugoslavije.
 

Die Streitkräfte der Sozialistischen Föderativen Republik Jugoslawien bilden ein einheitliches Ganzes und setzen sich zusammen aus der Jugoslawischen Volksarmee als den gemeinsamen Streitkräften aller Völker und Völkerschaften sowie aller arbeitenden Menschen und Bürger, und aus der Territorialverteidigung als umfassendster Form des organisierten bewaffneten allgemeinen Volkswiderstandes.

Jeder Bürger, der mit der Waffe oder auf andere Weise beim Widerstand gegen einen Angreifer mitwirkt, ist ein Angehöriger der Streitkräfte der Sozialistischen Föderativen Republik Jugoslawien.

U komandovanju i vojnoj obuci u Jugoslovenskoj narodnoj armiji može se, u skladu sa saveznim zakonom, upotrebljavati jedan od jezika naroda Jugoslavije, a u njenim delovima — jezici naroda i narodnosti.

Pri poveljevanju in vojaškem pouku v Jugoslovanski ljudski armadi se lahko v skladu z zveznim zakonom uporablja eden od jezikov narodov Jugoslavije, v njenih delih pa jeziki narodov in narodnosti.

Artikel 243. In den Streitkräften der Sozialistischen Föderativen Republik Jugoslawien wird im Einklang mit der Verfassung der SFRJ die Gleichberechtigung der Sprachen und Schriften der Völker und Völkerschaften Jugoslawiens gewährleistet.

Beim Kommando und der militärischen Ausbildung in der Jugoslawischen Volksarmee kann, im Einklang mit dem Bundesgesetz, eine der Sprachen der Nationen Jugoslawiens gebraucht werden, in den Abteilungen hingegen die Sprachen der Völker und Völkerschaften.

DEO TREĆI.
ODNOSI U FEDERACIJI I PRAVA I DUŽNOSTI FEDERACIJE

TRETJI DEL.
ODNOSI V FEDERACIJI TER PRAVICE IN DOLŽNOSTI FEDERACIJE
  

Dritter Teil.
Die Beziehungen im Bund und die Rechte und Pflichten des Bundes

GLAVA I.
ODNOSI U FEDERACIJI
 

I. poglavje.
Odnosi v federaciji
 

Titel I.
Die Beziehungen im Bund
 

Ovi zajednički interesi ostvaruju se:
— preko saveznih organa uz ravnopravno učešće i odgovornost republika i autonomnih pokrajina u ovim organima u utvrđivanju i sprovođenju politike federacije,
— preko saveznih organa na osnovu odluka odnosno saglasnosti republika i autonomnih pokrajina,
— neposrednom saradnjom i dogovorom republika, autonomnih pokrajina, opština i drugih društveno-političkih zajednica,
— samoupravnim sporazumevanjem, društvenim dogovaranjem i udruživanjem organizacija udruženog rada i drugih samoupravnih organizacija i zajednica,

— delatnošću društveno-političkih i drugih društvenih organizacija i udruženja građana,
— slobodnim i svestranim aktivnostima građana.

Ustavom SFRJ utvrđuje se koja prava i dužnosti u ostvarivanju zajedničkih interesa vrši federacija preko saveznih organa, a koja republičke i pokrajinske skupštine preko svojih delegacija u Skupštini SFRJ i neposrednim odlučivanjem na način utvrđen ovim ustavom.
 

Durch das Amendment XXIX. vom 25. November 1988, Ziffer 3, wurde der Artikel 244 durch folgende Bestimmungen ergänzt:
"1. Republike i autonomne pokrajine u ostvarivanju neposredne saradnje mogu, u okviru svojih prava i dužnosti utvrđenih ustavom, dogovorima utvrđivati zajedničke osnove za uređivanje odnosa u pojedinim oblastima, obrazovati zajednička tela i preuzimati druge obaveze od značaja za ostvarivanje zajedničkih interesa.
Organi federacije prate i podstiču saradnju republika i autonomnih pokrajina i mogu davati inicijativu za zaključivanje dogovora.

2. Dogovor obavezuje učesnike koji su ga zaključili.
Dogovorom se utvrđuju način sprovođenja preuzetih obaveza i odgovornost učesnika dogovora za izvršavanje tih obaveza."

Ti skupni interesi se uresničujejo:
- po zveznih organih ob enakopravni udeležbi in odgovornosti republik in avtonomnih pokrajin v teh organih pri določanju in izvajanju politike federacije;

- po zveznih organih na podlagi odločitev oziroma soglasja republik in avtonomnih pokrajin;
- z neposrednim sodelovanjem in dogovorom republik, avtonomnih pokrajin, občin in drugih družbenopolitičnih skupnosti;
- s samoupravnim sporazumevanjem, družbenim dogovarjanjem in združevanjem organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti;

- z dejavnostjo družbenopolitičnih in drugih družbenih organizacij in društev;

- s svobodnimi in vsestranskimi dejavnostmi občanov.

V ustavi SFRJ je določeno, katere pravice in dolžnosti pri uresničevanju skupnih interesov izvršuje federacija po zveznih organih, katere od teh pravic in dolžnosti pa izvršujejo republiške skupščine in pokrajinski skupščini po svojih delegacijah v Skupščini SFRJ in z neposrednim odločanjem na način, ki ga določa ta ustava.
 

Artikel 244. In der Sozialistischen Föderativen Republik Jugoslawien verwirklichen und gewährleisten die Völker und Völkerschaften und die Werktätigen und Bürger, die Souveränität, die Gleichberechtigung, die nationale Freiheit, die Unabhängigkeit, die territoriale Integrität, die Sicherheit, den gesellschaftlichen Selbstschutz, die Landesverteidigung, die internationale Stellung und die Beziehungen des Landes zu anderen Staaten und zu internationalen Organisationen, das System der sozialistischen, auf Selbstverwaltung beruhenden, gesellschaftlich-ökonomischen Beziehungen, die einheitlichen Grundlagen des politischen Systems, die grundlegenden demokratischen Freiheiten und Rechte des Menschen und des Bürgers, die Solidarität und die soziale Sicherheit der arbeitenden Menschen und der Bürger sowie einen einheitlichen jugoslawischen Markt und koordinieren die gemeinsame wirtschaftliche und gesellschaftliche Entwicklung und ihre übrigen gemeinsamen Interessen.

Diese gemeinsamen Interessen werden verwirklicht:
- durch die Bundesorgane, bei gleichberechtigter Mitwirkung der Republiken und autonomen Gebietskörperschaften in diesen Organen an der Festlegung und Durchführung der Bundespolitik und bei gleicher Verantwortung hierfür;
- durch die Bundesorgane, auf Grund der Beschlüsse oder mit Zustimmung der Republiken und autonomen Gebietskörperschaften;
- durch unmittelbare Zusammenarbeit und durch Vereinbarungen der Republiken, autonomen Gebietskörperschaften, Gemeinden und anderer gesellschaftlich-politischer Gemeinschaften;
- durch den Abschluß von Selbstverwaltungsabkommen sowie gesellschaftlichen Vereinbarungen und durch die Vereinigung von Organisationen der assoziierten Arbeit und anderer Selbstverwaltungsorganisationen und -gemeinschaften;
- durch die Tätigkeit der gesellschaftlich-politischen und anderen gesellschaftlichen Organisationen und von Vereinigungen von Bürgern;
- durch freie und umfassende Aktivitäten der Bürger.

Die Verfassung der SFRJ bestimmt, welche Rechte und Pflichten der Bund bei der Verwirklichung der gemeinsamen Interessen durch die Bundesorgane ausübt und welche die Versammlung der Republiken und der autonomen Gebietskörperschaften über ihre Delegationen in der Versammlung der SFRJ und durch unmittelbare Entscheidung, auf die durch diese Verfassung bestimmte Weise ausüben.

Durch das Amendment XXIX. vom 25. November 1988, Ziffer 3, wurde der Artikel 244 durch folgende Bestimmungen ergänzt:
"1. Die Republiken und autonomen Gebietskörperschaften können im Rahmen ihrer Rechte und Pflichten aus der Verfassung eine direkte Zusammenarbeit zur Realisierung bestimmter Aufgaben vereinbaren, und andere wichtige Verpflichtungen und Aufgaben von gemeinsamem Interesse realisieren und hierzu gemeinsame Organe errichten.

Die Bundesorgane überwachen die Zusammenarbeit zwischen den Republiken und autonomen Gebietskörperschaften und können den Abschluß einer Vereinbarung über eine solche Zusammenarbeit vorschlagen.
2. Die vereinbarte Zusammenarbeit ist für die Vertragsparteien verbindlich.
Die Vereinbarung regelt die Möglichkeiten zur Umsetzung der Vereinbarung und die Verantwortlichkeit der Vertragsparteien bei deren Durchführung."

Artikel 245. In der Sozialistischen Föderativen Republik Jugoslawien sind die Völker und Völkerschaften gleichberechtigt.

Zakonom i statutom društveno-političke zajednice i samoupravnim aktima organizacija udruženog rada i drugih samoupravnih organizacija i zajednica obezbeđuje se ostvarivanje ravnopravnosti jezika i pisma naroda i narodnosti u službenoj upotrebi na područjima na kojima žive pojedine narodnosti, i utvrđuju se način i uslovi primenjivanja ove ravnopravnosti.
 

Z zakonom in statutom družbenopolitične skupnosti ter s samoupravnimi akti organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti se zagotavlja uresničevanje enakopravnosti jezikov in pisav narodov in narodnosti v uradni rabi na območjih, na katerih živijo posamezne narodnosti, ter določajo način in pogoji za uveljavljanje te enakopravnosti.
 

Das Gesetz, das Statut einer gesellschaftlich-politischen Gemeinschaft und die Selbstverwaltungsakte der Organisationen der assoziierten Arbeit sowie anderer Selbstverwaltungsorganisationen und -gemeinschaften gewährleisten die Verwirklichung der Gleichberechtigung der Sprachen und Schriften der Völker und Völkerschaften im amtlichen Gebrauch für die Gebiete, in denen die einzelnen Völkerschaften leben, und bestimmen die Art und die Voraussetzungen für die Anwendung dieser Gleichberechtigung.

Svaki državljanin republike istovremeno je i državljanin Socijalističke Federativne Republike Jugoslavije.

Državljanin jedne republike ima na teritoriji druge republike ista prava i dužnosti kao i njeni državljani.

Vsak državljan republike je hkrati tudi državljan Socialistične federativne republike Jugoslavije.

Državljan ene republike ima na območju druge republike enake pravice in dolžnosti kot njeni državljani.

Jeder Staatsbürger einer Republik ist zugleich auch Staatsbürger der Sozialistischen Föderativen Republik Jugoslawien.

Der Staatsbürger einer Republik hat auf dem Gebiet einer anderen Republik die gleichen Rechte und Pflichten wie deren Staatsbürger.

Durch das Amendment XXX. vom 25. November 1988, Ziffer 3, wurde der Artikel 250 faktisch aufgehoben und durch Ziffer 1 ersetzt:
"1. Odluke, isprave i drugi pojedinačni akti izdati od državnih organa i ovlašćenih organizacija imaju istu važnost na celoj teritoriji Socijalističke Federativne Republike Jugoslavije."

Durch das Amendment XXX. vom 25. November 1988, Ziffer 3, wurde der Artikel 250 faktisch aufgehoben und durch Ziffer 1 ersetzt:
"1. Bescheide, Urkunden und andere Einzelakte, die von Staatsorganen und befugten Organisationen ausgestellt sind, haben auf dem gesamten Gebiet der Sozialistischen Föderativen Republik Jugoslawien die gleiche Geltung."

Na jedinstvenom jugoslovenskom tržištu radni ljudi i organizacije udruženog rada su ravnopravni u obavljanju delatnosti i sticanju dohotka na osnovu delovanja zakonitosti tržišta i društvenog usmeravanja privrednog i društvenog razvoja i usklađivanja odnosa na tržištu.
 

Društveno-političke zajednice su odgovorne za obezbeđivanje jedinstva jugoslovenskog tržišta.

Polazeći od otvorenosti jugoslovenskog tržišta a radi ostvarivanja zajedničkih interesa na osnovama ravnopravnih ekonomskih odnosa, organizacije udruženog rada i društveno-političke zajednice uspostavljaju i razvijaju ekonomsku saradnju sa inostranstvom u skladu sa utvrđenom politikom i propisima.
 

Protivustavan je svaki akt i svaka radnja kojima se narušava jedinstvo jugoslovenskog tržišta.

Na enotnem jugoslovanskem trgu so delovni ljudje in organizacije združenega dela enakopravni pri opravljanju dejavnosti in pridobivanju dohodka na podlagi delovanja tržnih zakonitosti in družbenega usmerjanja gospodarskega in družbenega razvoja ter usklajevanja odnosov na trgu.
 

Družbenopolitične skupnosti so odgovorne za zagotavljanje enotnosti jugoslovanskega trga.

Spričo odprtosti jugoslovanskega trga navezujejo in razvijajo organizacije združenega dela in družbenopolitične skupnosti za uresničevanje skupnih interesov na temeljih enakopravnih ekonomskih odnosov ekonomsko sodelovanje s tujino v skladu z začrtano politiko in predpisi.
 

Protiustaven je vsak akt in vsako dejanje, s katerim se spodkopava enotnost jugoslovanskega trga.

Auf dem einheitlichen jugoslawischen Markt sind die Werktätigen und die Organisationen der assoziierten Arbeit bei der Ausübung von Tätigkeiten und beim Einkommenserwerb gleichberechtigt, auf Grund des Wirkens der Gesetzmäßigkeit des Marktes und der gesellschaftlichen Lenkung der wirtschaftlichen und gesellschaftlichen Entwicklung sowie der Abstimmung der Beziehungen auf dem Markt.

Die gesellschaftlich-politischen Gemeinschaften sind für die Wahrung der Einheit des jugoslawischen Marktes verantwortlich.

Ausgehend von der Offenheit des jugoslawischen Marktes und zur Verwirklichung der gemeinsamen Interessen auf der Grundlage gleichberechtigter wirtschaftlicher Beziehungen begründen und entwickeln die Organisationen der assoziierten Arbeit und die gesellschaftlich-politischen Gemeinschaften eine wirtschaftliche Zusammenarbeit mit dem Ausland, im Einklang mit der beschlossenen Politik und den Vorschriften.

Verfassungswidrig ist jeder Akt und jede Handlung, durch die die Einheit des jugoslawischen Marktes verletzt wird.

Zakonom se mogu propisati uslovi pod kojima se u unutrašnjem prometu vrši razmena robe i usluga.

Promet robe i usluga koje su u prometu na celoj teritoriji Socijalističke Federativne Republike Jugoslavije može se ograničiti samo na osnovu saveznog zakona.

Saveznim zakonom utvrđuju se uslovi razmene robe i usluga i uslovi poslovanja organizacija udruženog rada u odnosima sa inostranstvom.
 

Durch das Amendment XXXI. vom 25. November 1988, Ziffer 4, wurde der Artikel 252 Abs. 1 wie folgt durch Ziffer 1 faktisch ersetzt bzw. ergänzt:
- Strich 2 wurde durch folgende Bestimmung ersetzt:
"— jedinstven novac, jedinstven monetarni, kreditni i devizni sistem, zajednička monetarna i devizna politika i zajedničke osnove kreditne politike,"
- Strich 6 wurde durch folgende Bestimmung ersetzt :
"— zajednička politika privrednog i društvenog razvoja utvrđena društvenim planom Jugoslavije i strategija naučno-tehnološkog razvoja Jugoslavije,"
- der Absatz wurde durch folgenden Strich ergänzt:
"— jedinstvene osnove poreskog sistema i zajedničke osnove poreske politike.".

Zakon lahko predpiše pogoje za menjavo blaga in storitev v notranjem prometu.
 

Promet blaga in storitev, ki so v prometu v vsej Socialistični federativni republiki Jugoslaviji, se sme omejiti samo na podlagi zveznega zakona.
 

Zvezni zakon določa, pogoje za menjavo blaga in storitev in pogoje za poslovanje organizacij združenega dela v odnosih s tujino.
 

Das Gesetz kann die Voraussetzungen für die Abwicklung des Austausches von Waren und Dienstleistungen im innerstaatlichen Handel vorschreiben.

Der Verkehr von Waren und Dienstleistungen, die auf dem gesamten Gebiet der Sozialistischen Föderativen Republik Jugoslawien in Verkehr sind, darf nur auf Grund eines Bundesgesetzes eingeschränkt werden.

Die Voraussetzungen für den Austausch von Waren und Dienstleistungen und die Voraussetzungen für eine Geschäftstätigkeit der Organisationen der assoziierten Arbeit mit Auslandsberührung werden durch ein Bundesgesetz geregelt.

Durch das Amendment XXXI. vom 25. November 1988, Ziffer 4, wurde der Artikel 252 Abs. 1 wie folgt durch Ziffer 1 faktisch ersetzt bzw. ergänzt:
- Strich 2 wurde durch folgende Bestimmung ersetzt:
"— ,"

- Strich 6 wurde durch folgende Bestimmung ersetzt :
"— "

- der Absatz wurde durch folgenden Strich ergänzt:
"— ".

Prava po osnovu rada koja su od uticaja na ostvarivanje prava iz socijalnog osiguranja i druga slična prava priznaju se na celoj teritoriji Socijalističke Federativne Republike Jugoslavije bez obzira na to u kojoj su društveno-političkoj zajednici stečena.

Uslovi pod kojima građani mogu odlaziti u inostranstvo radi zapošljavanja i obavljanja privrednih i drugih delatnosti, mogu se propisati saveznim zakonom.
 

Prava, dužnosti i obaveze građana koji obavljaju delatnost u inostranstvu ili su zaposleni u inostranstvu utvrđuju se zakonom.

Pravice iz dela, ki vplivajo na uresničevanje pravic iz socialnega zavarovanja, in druge podobne pravice se priznavajo v vsej Socialistični federativni republiki Jugoslaviji, ne glede na to, v kateri družbenopolitični skupnosti so bile pridobljene.
 

Zvezni zakon lahko predpiše, pod katerimi pogoji smejo občani odhajati v tujino, da se tam zaposlijo in opravljajo gospodarske in druge dejavnosti, pravice, dolžnosti in obveznosti občanov, ki opravljajo dejavnost v tujini ali so tam zaposleni, določa zakon.

Die auf Grund der Arbeit erworbenen Rechte, die die Ausübung von Rechten aus der Sozialversicherung und andere ähnliche Rechte beeinflussen, werden auf dem gesamten Gebiet der Sozialistischen Föderativen Republik Jugoslawien anerkannt, ungeachtet dessen, in welcher gesellschaftlich-politischen Gemeinschaft sie erworben wurden.

Die Voraussetzungen, unter denen Bürger zur Beschäftigung und zur Ausübung anderer wirtschaftlicher und sonstiger Tätigkeiten ins Ausland gehen können, können durch Bundesgesetz vorgeschrieben werden.

Die Rechte, Pflichten und Verbindlichkeiten der Bürger, die eine Tätigkeit im Ausland wahrnehmen oder die im Ausland beschäftigt sind, werden durch Gesetz geregelt.

Protivustavni su propisi i drugi akti i radnje kojima se organizacije udruženog rada ili radni ljudi sa teritorije drugih republika i autonomnih pokrajina, pa time i druge republike i autonomne pokrajine, stavljaju u neravnopravan položaj.

 

Durch das Amendment XXX. vom 25. November 1988, Ziffer 3, wurde der Artikel 254 Abs. 2 faktisch aufgehoben und durch Ziffer 2 ersetzt:
"2. Protivustavni su propisi i drugi akti i radnje kojima se organizacije udruženog rada ili radni ljudi zavisno od sedišta, odnosno prebivališta stavljaju u neravnopravan položaj."

Protiustavni so predpisi, drugi akti in dejanja, ki spravljajo organizacije združenega dela ali delovne ljudi iz drugih republik in avtonomnih pokrajin, s tem pa tudi te republike in avtonomni pokrajini, v neenakopraven položaj.

 

Verfassungswidrig sind Vorschriften und andere Akte sowie Handlungen, welche die Organisationen der assoziierten Arbeit oder die Werktätigen aufs Gebieten anderer Republiken und autonomer Gebietskörperschaften und dadurch auch die anderen Regionen und dadurch auch anderen Republiken und autonomen Gebietskörperschaften in eine benachteiligte Position bringen.

Durch das Amendment XXX. vom 25. November 1988, Ziffer 3, wurde der Artikel 254 Abs. 2 faktisch aufgehoben und durch Ziffer 2 ersetzt:
"2. Verfassungswidrig sind Vorschriften und andere Akte sowie Handlungen, welche die Organisationen der assoziierten Arbeit oder die Werktätigen aufgrund ihres Sitzes oder Wohnsitzes in eine benachteiligte Position bringen."

Društvenim planom Jugoslavije, na osnovu planova i programa rada i razvoja i zajednički ocenjenih mogućnosti i uslova razvoja organizacija udruženog rada i drugih samoupravnih organizacija i zajednica, kao i planova razvoja i mogućnosti i uslova razvoja republika i autonomnih pokrajina i razvoja celokupne društvene zajednice, uzimajući u obzir i međunarodne ekonomske odnose i međunarodne obaveze Socijalističke Federativne Republike Jugoslavije, i na toj osnovi usklađenih zajedničkih interesa utvrđuje se zajednička ekonomska politika i u skladu s njom usmerava društvena reprodukcija na osnovama socijalističkih samoupravnih društveno-ekonomskih odnosa.


 

Društvenim planom Jugoslavije utvrđuju se i smernice i okviri za donošenje mera ekonomske politike i drugih mera koje u skladu sa pravima i dužnostima utvrđenim ovim ustavom donose organi federacije, odnosno organi republika i autonomnih pokrajina, radi obezbeđivanja uslova za ostvarivanje usklađenih zajedničkih interesa udruženog rada, odnosno zajedničkih interesa republika i autonomnih pokrajina, na jedinstvenom jugoslovenskom tržištu.
 

Durch das Amendment XXXIII. vom 25. November 1988, Ziffer 2, wurde der Artikel 257 faktisch aufgehoben und durch Ziffer 1 ersetzt:
"1. Društvenim planom Jugoslavije u uslovima delovanja tržišnih zakonitosti i ekonomske samostalnosti organizacija udruženog rada na jedinstvenom jugoslovenskom tržištu, oslanjajući se na naučna saznanja i uzimajući u obzir međunarodne ekonomske odnose i međunarodne obaveze Socijalističke Federativne Republike Jugoslavije, utvrđuje se zajednička razvojna i ekonomska politika i usmerava privredni i društveni razvoj Jugoslavije u skladu sa zajedničkim, na samoupravnoj osnovi utvrđenim, interesima radnika u udruženom radu i drugih radnih ljudi, kao i sa zajednički dogovorenim interesima republika i autonomnih pokrajina.
Društvenim planom Jugoslavije utvrđuju se ekonomske i druge mere, odnosno smernice i okviri za donošenje mera ekonomske politike i drugih mera, koje, u skladu s pravima i dužnostima utvrđenim ustavom, donose organi federacije, odnosno organi republika i autonomnih pokrajina, radi obezbeđivanja uslova za što skladniji i stabilniji razvoj i za ostvarivanje usklađenih zajedničkih interesa udruženog rada, odnosno zajedničkih interesa republika i autonomnih pokrajina na jedinstvenom jugoslovenskom tržištu."

Z družbenim planom Jugoslavije se na podlagi planov in programov za delo in razvoj in skupaj ocenjenih možnosti in pogojev za razvoj organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti kot tudi na podlagi planov za razvoj ter možnosti in pogojev za razvoj republik in avtonomnih pokrajin in za razvoj celotne družbene skupnosti, upoštevajoč tudi mednarodne ekonomske odnose in mednarodne obveznosti Socialistične federativne republike Jugoslavije, in na tej podlagi usklajenih skupnih interesov določa skupna ekonomska politika in v skladu z njo usmerja družbena reprodukcija na temeljih socialističnih samoupravnih družbenoekonomskih odnosov.


 

Družbeni plan Jugoslavije določa tudi smernice in okvire za ukrepe ekonomske politike in druge ukrepe, s katerimi organi federacije oziroma organi republik in avtonomnih pokrajin v skladu s pravicami in dolžnostmi, ki jih imajo po tej ustavi, zagotavljajo pogoje za uresničevanje usklajenih skupnih interesov združenega dela oziroma skupnih interesov republik in avtonomnih pokrajin na enotnem jugoslovanskem trgu.
 

Durch den gesellschaftlichen Plan Jugoslawiens wird, auf der Grundlage der Pläne und Programme für die Arbeit und Entwicklung und auf Grund der gemeinsam bewerteten Möglichkeiten und Voraussetzungen für die Entwicklungen der Organisationen der assoziierten Arbeit und anderer Selbstverwaltungsorganisationen und -gemeinschaften sowie der Entwicklungspläne und die Möglichkeiten und Voraussetzungen für die Entwicklung der Republiken und autonomen Gebietskörperschaften und der Entwicklung der gesamten gesellschaftlichen Gemeinschaft, unter Berücksichtigung der internationalen Wirtschaftsbeziehungen und der internationalen Verpflichtungen der Sozialistischen Föderativen Republik Jugoslawien und der auf dieser Grundlage aufeinander abgestimmten gemeinsamen Interessen die gemeinsame Wirtschaftspolitik festgelegt und im Einklang damit die Richtung für die gesellschaftliche Reproduktion auf den Grundlagen der sozialistischen, auf Selbstverwaltung berufenden wirtschaftlichen Beziehungen angegeben.

Der gesellschaftliche Plan Jugoslawiens gibt auch die Richtlinien und den Rahmen für den Erlaß von wirtschaftspolitischen und anderen Maßnahmen, welche die Bundesorgane oder die Organe der Republiken und der autonomen Gebietskörperschaften im Einklang mit den durch diese Verfassung festgelegten Rechten und Pflichten treffen, um die Voraussetzungen für die Verwirklichung der abgestimmten gemeinsamen Interessen der assoziierten Arbeit und der gemeinsamen Interessen der Republiken und autonomen Gebietskörperschaften auf dem einheitlichen jugoslawischen Markt sicherzustellen.

Durch das Amendment XXXIII. vom 25. November 1988, Ziffer 2, wurde der Artikel 257 faktisch aufgehoben und durch Ziffer 1 ersetzt:
"1. "

Saveznim zakonom utvrđuju se privredno nedovoljno razvijene republike i autonomne pokrajine, stalni izvori sredstava fonda, posebni uslovi kreditiranja iz tih sredstava i način poslovanja fonda.
 

Za potrebe fonda federacije za kreditiranje bržeg razvoja privredno nedovoljno razvijenih republika i autonomnih pokrajina organi federacije mogu raspisivati obavezne zajmove.

Republici i autonomnoj pokrajini koja ne može svojim sredstvima finansirati društvene i druge službe u republici, odnosno autonomnoj pokrajini, federacija obezbeđuje potrebna sredstva pod uslovima koje određuje savezni zakon.
 

Durch das Amendment XXXIV. vom 25. November 1988, Ziffer 2, wurde der Artikel 258 Abs. 1, 2 und 3 faktisch aufgehoben und durch Ziffer 1 ersetzt:
"1. Obrazuje se poseban fond federacije za kreditiranje i druge oblike podsticanja bržeg razvoja privredno nedovoljno razvijenih republika i autonomnih pokrajina.
Fond podstiče udruživanje rada i sredstava između organizacija udruženog rada.
Saveznim zakonom utvrđuju se privredno nedovoljno razvijene republike i autonomne pokrajine, stalni izvori sredstava fonda, posebni uslovi kreditiranja i drugih oblika podsticanja iz tih sredstava i način poslovanja fonda.
Za potrebe fonda organi federacije mogu raspisivati obavezne zajmove."

Zvezni zakon določa gospodarsko manj razvite republike in avtonomni pokrajini, stalne vire sredstev sklada, posebne pogoje za kreditiranje iz teh sredstev in način poslovanja sklada.
 

Za potrebe sklada federacije za kreditiranje hitrejšega razvoja gospodarsko manj razvitih republik in avtonomnih pokrajin lahko organi federacije razpisujejo obvezna posojila.

Republiki in avtonomni pokrajini, ki ne more s svojimi sredstvi financirati družbenih in drugih služb v republiki oziroma avtonomni pokrajini, zagotavlja federacija potrebna sredstva pod pogoji, ki jih določa zvezni zakon.
 

Durch Bundesgesetz werden die wirtschaftlich unzureichend entwickelten Republiken und autonomen Gebietskörperschaften, die ständigen Finanzquellen des Fonds, die besonderen Voraussetzungen für eine Kreditvergabe aus diesen Mitteln und die Art der Geschäftigkeit des Fonds festgelegt.

Für den Bedarf des Bundesfonds zur Kreditierung einer beschleunigten Entwicklung der wirtschaftlich unzureichend entwickelten Republiken und autonomen Gebietskörperschaften können die Bundesorgane obligatorische Anleihen ausschreiben.

Einer Republik und autonomen Gebietskörperschaft, die gesellschaftliche und sonstige Dienste in der Republik bzw. der autonomen Gebietskörperschaft nicht mit eigenen Mitteln zu finanzieren in der Lage ist, gewährt der Bund unter den durch Bundesgesetz bestimmten Voraussetzungen die erforderlichen Mittel.

Durch das Amendment XXXIV. vom 25. November 1988, Ziffer 2, wurde der Artikel 258 Abs. 1, 2 und 3 faktisch aufgehoben und durch Ziffer 1 ersetzt:
"1. "

Platni promet vrši se po jedinstvenim načelima.

Svako ko raspolaže društvenim sredstvima, vrši plaćanja i druge poslove platnog prometa i deponuje novčana sredstva na način određen saveznim zakonom.

Durch das Amendment XXXV. vom 25. November 1988, Ziffer 8, wurde der Artikel 259 Abs. 1 faktisch aufgehoben und durch Ziffer 1 ersetzt:
"1. Monetarni, devizni i kreditni sistem su jedinstveni."

Za plačilni promet veljajo enotna načela.

Vsak, kdor razpolaga z družbenimi sredstvi, mora opravljati plačila in druge posle plačilnega prometa in deponirati denarna sredstva tako, kot določa zvezni zakon.

Der Zahlungsverkehr erfolgt nach einheitlichen Grundsätzen.

Jeder, der über gesellschaftliche Mittel verfügt, erledigt die Zahlungen und andere Geschäfte des Zahlungsverkehrs und hinterlegt Geldmittel auf die Weise, die ein Bundesgesetz bestimmt.

Durch das Amendment XXXV. vom 25. November 1988, Ziffer 8, wurde der Artikel 259 Abs. 1 faktisch aufgehoben und durch Ziffer 1 ersetzt:
"1. Das Währungs-, Devisen- und Kreditsystem sind einheitlich."

Narodna banka Jugoslavije izdaje novčanice i kovani novac. U skladu sa zajedničkom emisionom politikom, Narodna banka Jugoslavije reguliše količinu novca u opticaju i, zajedno sa narodnim bankama republika i narodnim bankama autonomnih pokrajina, preduzima mere za sprovođenje te politike.

Narodna banka republike, odnosno narodna banka autonomne pokrajine, u okviru zajedničke emisione politike, preduzima i druge mere potrebne za sprovođenje kreditne politike republike, odnosno autonomne pokrajine.
 

Merama za sprovođenje zajedničke emisione politike ne može se niko dovesti u neravnopravan položaj u pogledu obavljanja delatnosti i sticanja dohotka.
 

Durch das Amendment XXXV. vom 25. November 1988, Ziffer 8, wurde der Artikel 260 faktisch aufgehoben und durch Ziffer 2 ersetzt:
"2. Narodna banka Jugoslavije, narodne banke republika i narodne banke autonomnih pokrajina su ustanove jedinstvenog monetarnog sistema koje sprovode zajedničku monetarnu i deviznu politiku i zajedničke osnove kreditne politike koje utvrđuje Skupština SFRJ.
Narodna banka Jugoslavije izdaje novčanice i kovani novac. U skladu sa zajedničkom monetarnom politikom, Narodna banka Jugoslavije reguliše količinu novca u opticaju i, zajedno sa narodnim bankama republika i narodnim bankama autonomnih pokrajina, preduzima mere za sprovođenje te politike.
Narodna banka Jugoslavije predlaže Skupštini SFRJ zajedničku monetarnu i deviznu politiku i zajedničke osnove kreditne politike i savezne zakone i druge propise i opšte akte u oblasti monetarnog, kreditnog i deviznog sistema i odgovorna je za to Skupštini SFRJ, kao i za jedinstveno sprovođenje i stalno praćenje sprovođenja politike izvršavanja saveznih zakona i drugih propisa i opštih akata u ovim oblastima.
Kad drugi ovlašćeni predlagač podnosi Skupštini SFRJ predloge za utvrđivanje politike i donošenje saveznih zakona, drugih propisa i opštih akata u ovim oblastima, Narodna banka Jugoslavije ima pravo da Skupštini SFRJ daje mišljenje o tim predlozima.
Merama za sprovođenje zajedničke monetarne i devizne politike i zajedničkih osnova kreditne politike niko se ne može dovesti u neravnopravan položaj u pogledu obavljanja delatnosti i sticanja dohotka."

Narodna banka Jugoslavije izdaja bankovce in kovani denar. V skladu s skupno emisijsko politiko uravnava Narodna banka Jugoslavije količino denarja v obtoku ter skupaj z narodnimi bankami republik in narodnima bankama avtonomnih pokrajin sprejema ukrepe za izvajanje te politike.

Narodna banka republike oziroma narodna banka avtonomne pokrajine sprejema v okviru skupne emisijske politike še druge ukrepe, potrebne za izvajanje kreditne politike republike oziroma avtonomne pokrajine.
 

Ukrepi za izvajanje skupne emisijske politike ne smejo nikogar spraviti v neenakopraven položaj glede opravljanja dejavnosti in pridobivanja dohodka.
 

Im Einklang mit der gemeinsamen Emissionspolitik regelt die Nationalbank Jugoslawiens den Umfang der Geldmenge im Umlauf und ergreift gemeinsam mit den Nationalbanken der Republiken und den Nationalbanken der autonomen Gebietskörperschaften Maßnahmen zur Durchführung dieser Politik.

Die Nationalbank einer Republik und die Nationalbank einer autonomen Gebietskörperschaft ergreift im Rahmen der gemeinsamen Emissionspolitik auch andere Maßnahmen, die zur Durchführung er Kreditpolitik der Republik oder der autonomen Gebietskörperschaft erforderlich sind.

Durch die Maßnahmen zur Durchführung der gemeinsamen Emissionspolitik darf niemand in eine benachteiligte Lage hinsichtlich der Geschäftstätigkeit oder des Einkommenserwerbs gebracht werden.

Durch das Amendment XXXV. vom 25. November 1988, Ziffer 8, wurde der Artikel 260 faktisch aufgehoben und durch Ziffer 2 ersetzt:
"2. "

Narodna banka Jugoslavije, narodne banke republika i narodne banke autonomnih pokrajina samostalno primenjuju saveznim zakonom utvrđene mere kojima se ostvaruju ciljevi i zadaci monetarno-kreditne i devizne politike. Poslovne banke i druge finansijske organizacije dužne su da se pridržavaju odluka koje Narodna banka Jugoslavije, narodne banke republika i narodne banke autonomnih pokrajina donose radi ostvarivanja te politike.
 

Durch das Amendment XXXV. vom 25. November 1988, Ziffer 8, wurde der Artikel 260 faktisch aufgehoben und durch Ziffer 3 ersetzt:
"3. Narodna banka Jugoslavije, narodne banke republika i narodne banke autonomnih pokrajina odgovorne su, u okviru svojih prava i dužnosti, za stabilnost valute, za opštu likvidnost plaćanja u zemlji i prema inostranstvu i za sprovođenje i praćenje sprovođenja zajedničke monetarne i devizne politike i zajedničkih osnova kreditne politike.
Narodna banka Jugoslavije, narodne banke republika i narodne banke autonomnih pokrajina samostalno, u okviru svojih prava i dužnosti, izvršavaju saveznim zakonom ili drugim saveznim propisom, odnosno opštim aktom utvrđene mere kojima se ostvaruju ciljevi i zadaci zajedničke monetarne i devizne politike i zajedničkih osnova kreditne politike. Poslovne banke i druge finansijske organizacije dužne su da se pridržavaju odluka koje Narodna banka Jugoslavije, narodne banke republika i narodne banke autonomnih pokrajina donose radi ostvarivanja te politike."

Narodna banka Jugoslavije, narodne banke republik in narodni banki avtonomnih pokrajin samostojno uporabljajo z zveznim zakonom določene ukrepe, s katerimi se uresničujejo cilji in naloge monetarno-kreditne in devizne politike. Poslovne banke in druge finančne organizacije se morajo ravnati po sklepih, ki jih izdajajo Narodna banka Jugoslavije, narodne banke republik in narodni banki avtonomnih pokrajin za uresničevanje te politike.
 

Die Nationalbank Jugoslawiens, die Nationalbanken der Republiken und die Nationalbanken der autonomen Gebietskörperschaften wenden die durch Bundesgesetz festgelegten Maßnahmen zur Verwirklichung der Zeile und Aufgaben der Währungs-, Kredit- und Devisenpolitik selbständig an. Die Geschäftsbanken und andere Finanzorganisationen sind verpflichtet, die Entscheidungen zu befolgen, die von der Nationalbank Jugoslawiens, den Nationalbanken der Republiken und den Nationalbanken der autonomen Gebietskörperschaften zur Durchführung dieser Politik getroffen werden.

Durch das Amendment XXXV. vom 25. November 1988, Ziffer 8, wurde der Artikel 260 faktisch aufgehoben und durch Ziffer 3 ersetzt:
"3. "

Narodna banka Jugoslavije prima u depozit sredstva federacije, obavlja kreditne i druge bankarske poslove za potrebe Jugoslovenske narodne armije i za druge potrebe narodne odbrane, utvrđene saveznim zakonom, kao i druge zakonom određene kreditne, odnosno bankarske poslove, za račun federacije.

Narodna banka Jugoslavije, narodne banke republika i narodne banke autonomnih pokrajina ne mogu se baviti drugom delatnošću poslovnih banaka.
 

Durch das Amendment XXXV. vom 25. November 1988, Ziffer 8, wurde der Artikel 262 faktisch aufgehoben und durch Ziffer 4 ersetzt:
"4. Narodna banka Jugoslavije prima u depozit sredstva federacije i obavlja kreditne i druge bankarske poslove za potrebe Jugoslovenske narodne armije i za druge potrebe narodne odbrane utvrđene saveznim zakonom, kao i druge saveznim zakonom određene bankarske poslove za račun federacije.
Poslovanje Narodne banke Jugoslavije za račun federacije, odnosno za potrebe Jugoslovenske narodne armije i druge potrebe narodne odbrane vodi se odvojeno od poslovanja u vezi sa sprovođenjem zajedničke monetarne i devizne politike i zajedničkih osnova kreditne politike.
Narodna banka Jugoslavije ne može se baviti drugom delatnošću poslovnih banaka.
Narodne banke republika i narodne banke autonomnih pokrajina ne mogu se baviti delatnošću poslovnih banaka."

Narodna banka Jugoslavije sprejema v depozit sredstva federacije ter opravlja kreditne in druge bančne posle za potrebe Jugoslovanske ljudske armade in za druge potrebe ljudske obrambe, ki jih določa zvezni zakon, in druge z zakonom določene kreditne oziroma bančne posle za federacijo.

Narodna banka Jugoslavije narodne banke republik in narodni banki avtonomnih pokrajin se ne morejo ukvarjati z drugo dejavnostjo poslovnih bank.
 

Die Nationalbank Jugoslawiens nimmt Depositen des Bundes in Verwahrung, erledigt Kredit- und andere Bankgeschäfte für den Bedarf der Jugoslawischen Volksarmee und für andere durch Bundesgesetz bestimmte Erfordernisse der Volksverteidigung sowie auch andere gesetzlich vorgesehene Kredit- oder Bankgeschäfte für Rechnung des Bundes.

Die Nationalbank Jugoslawiens, die Nationalbanken der Republiken und die Nationalbanken der autonomen Gebietskörperschaften dürfen die übrigen Tätigkeiten der Geschäftsbanken nicht ausüben.

Durch das Amendment XXXV. vom 25. November 1988, Ziffer 8, wurde der Artikel 262 faktisch aufgehoben und durch Ziffer 4 ersetzt:
"4. "

Poslovima Narodne banke Jugoslavije koji se odnose na sprovođenje zajedničke emisione, monetarno-kreditne i devizne politike upravlja Savet guvernera. Savet guvernera u upravljanju tim poslovima donosi odluke i preduzima mere i odgovoran je za njihovo sprovođenje.

Savet guvernera čine guverner Narodne banke Jugoslavije, guverneri narodnih banaka republika i guverneri narodnih banaka autonomnih pokrajina.
 

Durch das Amendment XXXV. vom 25. November 1988, Ziffer 8, wurde der Artikel 263 durch folgende Bestimmungen der Ziffer 5 ergänzt:
"5. Narodna banka se može zadužiti u inostranstvu samo na osnovu saveznog zakona kojim se utvrđuju namene i korisnici sredstava."

Durch das Amendment XXXV. vom 25. November 1988, Ziffer 8, wurde der Artikel 263 Abs. 2 faktisch aufgehoben und durch Ziffer 6 ersetzt und der Artikel 263 durch folgende Bestimmungen ergänzt:
"6. Poslovima Narodne banke Jugoslavije koji se odnose na predlaganje i sprovođenje zajedničke monetarne i devizne politike i zajedničkih osnova kreditne politike i predlaganje saveznih zakona i drugih propisa i opštih akata u oblasti jedinstvenog monetarnog, kreditnog i deviznog sistema upravlja Savet guvernera. Savet guvernera u upravljanju tim poslovima donosi odluke i preduzima mere za njihovo sprovođenje. Odluke i druge akte iz oblasti poslovanja Narodne banke Jugoslavije o kojima ne odlučuje Savet guvernera donosi guverner Narodne banke Jugoslavije. Savet guvernera i guverner Narodne banke Jugoslavije odgovorni su Skupštini SFRJ, u okviru svojih prava i dužnosti, za odluke i akte koje donose iz oblasti poslovanja Narodne banke Jugoslavije.
Guverner Narodne banke Jugoslavije ima pravo da obustavi od izvršenja odluke i opšte akte Saveta guvernera ako smatra da su u suprotnosti sa utvrđenom politikom i saveznim zakonima i drugim propisima i opštim aktima iz oblasti poslovanja Narodne banke Jugoslavije i dužan je da o tome obavesti Skupštinu SFRJ koja donosi konačnu odluku.
Narodne banke republika i narodne banke autonomnih pokrajina dužne su da u sprovođenju zajedničke monetarne i devizne politike i zajedničkih osnova kreditne politike postupaju u skladu sa odlukama i merama koje Savet guvernera, u okviru prava i dužnosti Narodne banke Jugoslavije, donosi radi sprovođenja te politike."

O zadevah Narodne banke Jugoslavije ki se nanašajo na izvajanje skupne emisijske monetarno-kreditne in devizne politike, odloča svet guvernerjev. Svet guvernerjev sprejema pri odločanju o teh zadevah sklepe in ukrepe in je odgovoren za njihovo izvajanje.

Svet guvernerjev sestavljajo guverner Narodne banke Jugoslavije, guvernerji narodnih bank republik in guvernerja narodnih bank avtonomnih pokrajin.
 

Die Geschäfte der Nationalbank Jugoslawiens, die die Durchführung der gemeinsamen Emissions-, Geld-, Kredit- und Devisenpolitik betreffen, leitet der Rat der Gouverneure. Der Rat der Gouverneure erläßt zur Erledigung dieser Aufgaben Beschlüsse, trifft Maßnahmen  und ist für deren Durchführung verantwortlich.

Den Rat der Gouverneure bilden der Gouverneur der Nationalbank Jugoslawiens, die Gouverneure der Nationalbanken der Republiken und die Gouverneure der Nationalbanken der autonomen Gebietskörperschaften.

Durch das Amendment XXXV. vom 25. November 1988, Ziffer 8, wurde der Artikel 263 durch folgende Bestimmungen der Ziffer 5 ergänzt:
"5. "
 

Durch das Amendment XXXV. vom 25. November 1988, Ziffer 8, wurde der Artikel 263 Abs. 2 faktisch aufgehoben und durch Ziffer 6 ersetzt und der Artikel 263 durch folgende Bestimmungen ergänzt:
"6. "

Saveznim zakonom ustanovljavaju se vrste prihoda koji se ostvaruju oporezivanjem proizvoda i usluga koji su u prometu na celoj teritoriji Socijalističke Federativne Republike Jugoslavije i utvrđuju način i visina tog oporezivanja osim za proizvode i usluge za koje način i visinu oporezivanja, na osnovu saveznog zakona, utvrđuju druge društveno-političke zajednice.
 

Saveznim zakonom može se propisati oslobođenje od plaćanja poreza i drugih dažbina na sredstva, objekte i uređaje koji služe isključivo za potrebe narodne odbrane i državne bezbednosti.

Durch das Amendment XXXVIII. vom 25. November 1988, Ziffer 3, wurde der Artikel 264 Abs. 2 ergänzt (siehe bei Artikel 279).

Z zveznim zakonom se uvajajo vrste dohodkov od obdavčenja proizvodov in storitev, ki so v prometu v vsej Socialistični federativni republiki Jugoslaviji, in določata način in višino tega obdavčenja, razen za tiste proizvode in storitve za katere določajo na podlagi zveznega zakona način in višino obdavčenja druge družbenopolitične skupnosti.
 

Zvezni zakon lahko predpiše oprostitev plačevanja davkov in drugih davščin od sredstev, objektov in naprav, ki so namenjeni izključno za ljudsko obrambo in državno varnost.

Die Einnahmearten, die durch die Besteuerung von Produkten und Dienstleistungen, welche sich auf dem gesamten Gebiet der Sozialistischen Föderativen Republik Jugoslawien in Verkehr befinden, erzielt werden, werden durch ein Bundesgesetz festgesetzt, ebenso die Art und die Höhe dieser Besteuerung, mit Ausnahme der Produkte und Dienstleistungen, für die die Art und die Höhe der Besteuerung von anderen gesellschaftlich-politischen Gemeinschaften auf der Grundlage des Bundesgesetzes geregelt werden.

Durch Bundesgesetz kann die Befreiung von der Zahlung von Steuern und anderen Abgaben für Mittel, Objekte und Einrichtungen, die ausschließlich den Bedürfnissen der Volksverteidigung und der Staatssicherheit dienen, vorgesehen werden.

Durch das Amendment XXXVIII. vom 25. November 1988, Ziffer 3, wurde der Artikel 264 Abs. 2 ergänzt (siehe bei Artikel 279).

Organi federacije imaju pravo i dužnost da, radi sprečavanja i otklanjanja poremećaja na tržištu, predlažu republikama i autonomnim pokrajinama da na osnovu međusobnog dogovora smanje ili povećaju poreze i doprinose koje utvrđuju društveno-političke zajednice, da privremeno odlože trošenje dela prihoda društveno-političkih zajednica i da utvrde zajedničke osnove poreske politike republika, odnosno autonomnih pokrajina. Nepostojanje dogovora ne sprečava republike i autonomne pokrajine da, u okviru svojih prava i dužnosti, donesu propise i druge akte u oblasti poreske politike i poreskog sistema.


 

Durch das Amendment XXXI. vom 25. November 1988, Ziffer 4, wurde der Artikel 265 Abs. 1 faktisch aufgehoben und durch Ziffer 2 ersetzt:
"2. Republike i autonomne pokrajine, ako to zahteva obezbeđivanje jedinstva i stabilnosti jugoslovenskog tržišta, međusobnim dogovorima usklađuju poresku politiku i poreski sistem koje, u okviru svojih prava i dužnosti, utvrđuju, odnosno uređuju."

Organi federacije imajo za preprečevanje in odvračanje motenj na trgu pravico in dolžnost predlagati republikam in avtonomnima pokrajinama naj po medsebojnem dogovoru zmanjšajo ali povečajo davke in prispevke, ki jih določajo družbenopolitične skupnosti, naj začasno ne trošijo dela dohodkov družbenopolitičnih skupnosti in naj določijo skupne osnove svoje davčne politike. Tudi če ni dogovora, to ni ovira za republike in avtonomni pokrajini, da ne bi v mejah svojih pravic in dolžnosti izdale predpise in druge akte s področja davčne politike in davčnega sistema.


 

Die Bundesorgane haben das Recht und die Pflicht, zur Verhinderung und Beseitigung von Störungen am Markt den Republiken und autonomen Gebietskörperschaften vorzuschlagen, auf Grund einer wechselseitigen Vereinbarung, die von den gesellschaftlich-politischen Gemeinschaften festgesetzten Steuern und Abgaben herabzusetzen oder zu erhöhen und das Recht, die Ausgabe eines Teils der Einkommen der gesellschaftlich-politischen Gemeinschaften festgesetzten Steuern und Abgaben herabzusetzen oder zu erhöhen und das Recht, die Ausgabe eines Teils der Einkommen der gesellschaftlich-politischen Gemeinschaften vorläufig auszusetzen sowie gemeinsame Grundlagen für die Steuerpolitik der Republiken und autonomen Gebietskörperschaften festzulegen. Bei Fehlen einer Vereinbarung sind die Republiken und autonomen Gebietskörperschaften nicht gehindert, im Rahmen ihrer Rechte und Pflichten Vorschriften und andere Akte im Bereich der Steuerpolitik und des Steuersystems zu erlassen.

Durch das Amendment XXXI. vom 25. November 1988, Ziffer 4, wurde der Artikel 265 Abs. 1 faktisch aufgehoben und durch Ziffer 2 ersetzt:
"2. "

Sredstva koja se iz prihoda banaka raspoređuju osnovnim organizacijama udruženog rada i drugim društvenim pravnim licima oporezuju se kao prihod tih lica po propisima društveno-političke zajednice kojoj se plaća porez iz dohotka tih lica i u njenu korist.

Porezi i doprinosi iz ličnih dohodaka odnosno prihoda radnika i građana, osim poreza na imovinu i prihode od imovine, plaćaju se, u skladu sa saveznim zakonom, prema propisima i u korist društveno-političke zajednice na čijoj teritoriji radnik ili građanin živi, odnosno prema odluci i u korist samoupravne interesne zajednice koja radniku ili građaninu ili članovima njihove porodice obezbeđuje zadovoljavanje potreba i interesa, odnosno korišćenje usluga za koje se ti doprinosi plaćaju.

Durch das Amendment XXXII. vom 25. November 1988, Ziffer 2, wurde der Artikel 266 faktisch aufgehoben und durch Ziffer 1 ersetzt:
"1. Porezi iz dohotka, odnosno dobiti organizacije udruženog rada i drugog pravnog lica plaćaju se prema propisima i u korist društveno-političke zajednice na čijoj teritoriji ta organizacija, odnosno to lice ili njihovi delovi trajno obavljaju delatnost.
Doprinosi iz dohotka organizacije udruženog rada i drugog pravnog lica plaćaju se prema odluci i u korist samoupravne interesne zajednice ili drugog oblika samoupravnog organizovanja koji obezbeđuju zadovoljavanje potreba i interesa, odnosno korišćenje usluga za koje se plaćaju ti doprinosi.
Porezi iz ličnih dohodaka, odnosno prihoda radnika i građana, osim poreza na imovinu i prihode od imovine, plaćaju se, u skladu sa saveznim zakonom, prema propisima i u korist društveno-političke zajednice na čijoj teritoriji radnik ili građanin živi.
Doprinosi iz ličnih dohodaka, odnosno prihoda radnika i građana plaćaju se, u skladu sa saveznim zakonom, prema odluci i u korist samoupravne interesne zajednice ili drugog oblika samoupravnog organizovanja koji radniku i građaninu ili članovima njihove porodice obezbeđuju zadovoljavanje potreba i interesa, odnosno korišćenje usluga za koje se plaćaju ti doprinosi."

Sredstva, ki se iz dohodkov bank razporejajo med temeljne organizacije združenega dela in druge družbene pravne osebe, se obdavčilo kot dohodki teh oseb po predpisih in v korist družbenopolitične skupnosti, kateri se plačuje davek iz dohodka teh oseb.
 

Davki in prispevki, ki se plačujejo iz osebnih dohodkov oziroma drugih dohodkov delavcev in občanov, izvzemši davek od premoženja in dohodkov od premoženja se plačujejo v skladu z zveznim zakonom po predpisih in v korist družbenopolitične skupnosti, na katere območju delavec ali občan živi, oziroma po sklepu in v korist samoupravne interesne skupnosti, ki delavcu in občanu ali članom njunih družin zagotavlja zadovoljevanje potreb in interesov oziroma uporabo storitev, za katere se ti prispevki plačujejo.

Mittel aus dem Einkommen von Banken, die an Grundorganisationen der assoziierten Arbeit und an andere gesellschaftliche juristische Personen verteilt werden, werden als Einkommen dieser Personen nach den Vorschriften und zugunsten der gesellschaftlich-politischen Gemeinschaft, an welche auch die Einkommensteuer dieser Personen entrichtet wird, versteuert.

Die Steuern und Beiträge aus den persönlichen Einkommen oder Einnahmen der Arbeiter und Bürger werden mit Ausnahme der Vermögenssteuer und der Vermögensertragssteuer, im Einklang mit dem Bundesgesetz, nach den Vorschriften und zugunsten der gesellschaftlich-politischen Gemeinschaft gezahlt, auf deren Gebiet der Arbeiter oder Bürger lebt, oder nach dem Beschluß zugunsten der sich selbst verwaltenden Interessengemeinschaft, die dem Arbeiter und Bürger oder ihren Familienmitgliedern die Befriedigung ihrer Bedürfnisse und Interessen oder die Nutzung von Dienstleistungen gewährt, für welche die Beiträge entrichtet werden.

Durch das Amendment XXXII. vom 25. November 1988, Ziffer 2, wurde der Artikel 266 faktisch aufgehoben und durch Ziffer 1 ersetzt:
"1. "

U oblastima koje su uređene saveznim zakonom republike i autonomne pokrajine, u okviru svojih prava i dužnosti, mogu donositi zakone.

Ako u oblastima koje se uređuju saveznim zakonom takav zakon nije donesen republike, odnosno autonomne pokrajine, mogu donositi svoje zakone, ako je to od interesa za ostvarivanje njihovih prava i dužnosti.
 

Na področjih, ki so urejena z zveznim zakonom, lahko republike in avtonomni pokrajini v mejah svojih pravic in dolžnosti izdajajo zakone.

Če na področjih, ki se urejajo z zveznim zakonom, takega zakona ni, lahko republike oziroma avtonomni pokrajini izdajajo svoje zakone, kadar je to pomembno za uresničevanje njihovih pravic in dolžnosti.
 

In den Bereichen, die durch Bundesgesetz geregelt sind, können die Republiken und autonomen Gebietskörperschaften im Rahmen ihrer Rechte und Pflichten Gesetze erlassen.

Wenn in Bereichen, die durch Bundesgesetz geregelt werden, ein solches Gesetz nicht verabschiedet worden ist, können die Republiken oder autonomen Gebietskörperschaften eigene Gesetze verabschieden, wenn dies von Interesse für die Verwirklichung ihrer Rechte und Pflichten ist.

Savezni zakoni i drugi propisi i opšti akti objavljuju se u službenom glasilu Socijalističke Federativne Republike Jugoslavije kao autentični tekstovi i na jezicima albanske i mađarske narodnosti.

Zvezni zakoni, drugi predpisi in splošni akti se objavljajo v uradnem glasilu Socialistične federativne republike Jugoslavije kot avtentična besedila tudi v jezikih albanske in madžarske narodnosti.

Bundesgesetze, andere Vorschriften und allgemeine Akte werden im Amtsblatt der Sozialistischen Föderativen Republik Jugoslawien als authentische Texte auch in den Sprachen der albanischen und des ungarischen Völkerschaft veröffentlicht.

Republike i autonomne pokrajine ostvaruju saradnju sa organima i organizacijama drugih država i međunarodnim organizacijama u okviru utvrđene spoljne politike Socijalističke Federativne Republike Jugoslavije i međunarodnih ugovora.
 

Opštine, organizacije udruženog rada i druge samoupravne organizacije i zajednice ostvaruju saradnju sa odgovarajućim stranim organima i organizacijama i međunarodnim organizacijama i teritorijalnim jedinicama stranih država, u okviru utvrđene spoljne politike Socijalističke Federativne Republike Jugoslavije i međunarodnih ugovora.

U međunarodnom opštenju primenjuje se načelo ravnopravnosti jezika naroda Jugoslavije, a shodno — i načelo ravnopravnosti jezika naroda i narodnosti.
 

Kad se međunarodni ugovori utvrđuju na jezicima zemalja ugovornica, ravnopravno će se upotrebljavati jezici naroda Jugoslavije.

Durch das Amendment XXXVI. vom 25. November 1988, Ziffer 2, wurde der Artikel 271 Abs. 2 faktisch aufgehoben und durch Ziffer 1 ersetzt und der Artikel 271 wurde durch folgende Bestimmungen ergänzt:
"1. Republike i autonomne pokrajine ostvaruju saradnju sa organima i organizacijama stranih država i međunarodnim organizacijama u okviru utvrđene spoljne politike Socijalističke Federativne Republike Jugoslavije i međunarodnih ugovora, a autonomne pokrajine, kad je to Ustavom Socijalističke Republike Srbije utvrđeno, i u okviru ostvarivanja međunarodne saradnje Socijalističke Republike Srbije.
Republike i autonomne pokrajine sarađuju međusobno u ostvarivanju međunarodne saradnje, a sa saveznim organima usklađuju ostvarivanje svoje međunarodne saradnje. Autonomne pokrajine usklađuju ostvarivanje svoje međunarodne saradnje i sa organima Socijalističke Republike Srbije."

Republike in avtonomni pokrajini sodelujejo z organi in organizacijami drugih držav ter z mednarodnimi organizacijami v okviru začrtane zunanje politike Socialistične federativne republike Jugoslavije in mednarodnih pogodb.
 

Občine, organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti sodelujejo z ustreznimi tujimi organi in organizacijami in mednarodnimi organizacijami ter s teritorialnimi enotami tujih držav v okviru začrtane zunanje politike Socialistične federativne republike Jugoslavije in mednarodnih pogodb.
 

V mednarodnem občevanju velja načelo enakopravnosti jezikov narodov Jugoslavije, ustrezno pa tudi načelo enakopravnosti jezikov narodov in narodnosti.
 

Kadar se mednarodne pogodbe sestavljajo v jezikih držav pogodbenic, se enakopravno uporabljajo jeziki narodov Jugoslavije.

Die Republiken und autonomen Gebietskörperschaften führen die Zusammenarbeit mit Organen und Organisationen anderer Staaten und mit internationalen Organisationen im Rahmen der festgelegten Außenpolitik der Sozialistischen Föderativen Republik Jugoslawien und der internationalen Verträge durch.

Gemeinden, Organisationen der assoziierten Arbeit und andere Selbstverwaltungsorganisationen und -gemeinschaften führen die Zusammenarbeit mit entsprechenden ausländischen Organen und Organisationen, mit internationalen Organisationen und mit territorialen Einheiten ausländischer Staaten im Rahmen der festgelegten Außenpolitik der Sozialistischen Föderativen Republik Jugoslawien und der internationalen Verträge durch.

Im internationalen Verkehr wird der Grundsatz der Gleichberechtigung der Sprachen der Völker Jugoslawiens und entsprechend auch der Grundsatz der Gleichberechtigung der Sprachen der Völker und Völkerschaften angewandt.

Wenn internationale Verträge in den Sprachen der Vertragsstaaten abgefaßt werden, sind die Sprachen der Völker Jugoslawiens gleichberechtigt anzuwenden.

Durch das Amendment XXXVI. vom 25. November 1988, Ziffer 2, wurde der Artikel 271 Abs. 2 faktisch aufgehoben und durch Ziffer 1 ersetzt und der Artikel 271 wurde durch folgende Bestimmungen ergänzt:
"1. "

Republički i pokrajinski organi donose propise za izvršavanje saveznih zakona i drugih propisa i opštih akata za čije su izvršavanje odgovorni. U ovim oblastima savezni organi mogu, ako su za to izričito ovlašćeni saveznim zakonom i u granicama određenim tim zakonom, donositi propise o tehničkim merama i vođenju evidencije, kao i druge propise za izvršavanje saveznih zakona kojima se u interesu cele zemlje obezbeđuje jedinstveno sprovođenje tih zakona.
 

U skladu sa odgovornošću organa u republikama i autonomnim pokrajinama za izvršavanje saveznih zakona i drugih propisa i opštih akata, odnosi između saveznih organa i organa u republikama, odnosno autonomnim pokrajinama, u pogledu izvršavanja tih zakona i drugih propisa i opštih akata zasnivaju se na međusobnoj saradnji, obaveštavanju i dogovaranju.
 

Ako organi u republikama i autonomnim pokrajinama ne izvršavaju savezne zakone i druge propise i opšte akte za čije su izvršavanje odgovorni, Savezno izvršno veće upozoriće na to izvršno veće republike, odnosno izvršno veće autonomne pokrajine, i zatražiće da preduzmu odgovarajuće mere radi izvršavanja saveznih zakona, drugih propisa i opštih akata.
 

Durch das Amendment XXXVII. vom 25. November 1988, Ziffer 6, wurde der Artikel 273 Abs. 3 und 4 faktisch aufgehoben und durch die Ziffer 1, 2, 3, 4 und 5 Abs. 1 ersetzt:
"1. Savezni organi i republički, odnosno pokrajinski organi međusobno sarađuju i redovno se obaveštavaju o izvršavanju saveznih zakona, drugih propisa i opštih akata.
2. Kad organi uprave u republikama i autonomnim pokrajinama neposredno izvršavaju savezne zakone, druge propise i opšte akte za čije su izvršavanje odgovorni savezni organi uprave, savezni organi uprave imaju pravo i dužnost da nadležnim republičkim i pokrajinskim organima uprave daju obavezne instrukcije za njihovo izvršavanje.
3. Ako nadležni organi, osim saveznih organa, ne izvršavaju savezni zakon, drugi propis ili opšti akt, ili ne obezbeđuju njegovo izvršavanje, savezni organ uprave upozoriće na to odgovarajući republički, odnosno pokrajinski organ uprave i zatražiće da u određenom roku preduzme odgovarajuće mere kojima se obezbeđuje njegovo izvršavanje. Savezni organ uprave obavestiće o tome Savezno izvršno veće, a ono će obavestiti izvršno veće skupštine republike, odnosno izvršno veće skupštine autonomne pokrajine.
Ako se i pored upozorenja i preduzetih mera ne obezbedi izvršavanje saveznog zakona, drugog propisa ili opšteg akta za čije su izvršavanje odgovorni savezni organi, Savezno izvršno veće obezbediće njegovo izvršavanje i o tome će istovremeno obavestiti Skupštinu SFRJ. Savezno izvršno veće može predložiti Skupštini SFRJ da obavesti skupštinu republike, odnosno skupštinu autonomne pokrajine o preduzetim merama i da pokrene pitanje odgovornosti nadležnog republičkog ili pokrajinskog organa, odnosno funkcionera koji rukovodi tim organom.
Ako se i pored upozorenja i preduzetih mera ne obezbedi izvršavanje saveznog zakona, drugog propisa ili opšteg akta za čije su izvršavanje odgovorni republički, odnosno pokrajinski organi, Savezno izvršno veće predložiće Skupštini SFRJ da od skupštine republike, odnosno skupštine autonomne pokrajine zatraži da preduzme mere kojima se obezbeđuje izvršavanje saveznog zakona, drugog propisa ili opšteg akta i da pokrene pitanje odgovornosti nadležnog organa, odnosno funkcionera koji rukovodi tim organom. Ako neizvršavanje tog zakona, drugog propisa ili opšteg akta može prouzrokovati veće štetne materijalne posledice, ugroziti život i zdravlje ljudi, ugroziti bezbednost zemlje ili izazvati druge teže posledice, Savezno izvršno veće će neposredno obezbediti njegovo izvršavanje i o tome će istovremeno obavestiti Skupštinu SFRJ.
4. Kad nadležni organi uprave ne izvrše upravni posao određen saveznim zakonom, drugim propisom ili opštim aktom za čije su izvršavanje odgovorni savezni organi uprave, a neizvršavanje tog upravnog posla može izazvati štetne posledice, savezni organ uprave dužan je da izvrši taj posao i o tome obavesti Savezno izvršno veće i izvršno veće skupštine republike, odnosno izvršno veće skupštine autonomne pokrajine.
Savezni organ uprave, na osnovu ovlašćenja Saveznog izvršnog veća, dužan je da izvrši upravni posao određen saveznim zakonom, drugim propisom ili opštim aktom za čije su izvršavanje odgovorni drugi organi, ako utvrdi da, i pored upozorenja, nadležni organ u republici, odnosno autonomnoj pokrajini taj posao nije izvršio, a njegovo neizvršavanje bi moglo izazvati teže štetne posledice. Savezno izvršno veće dužno je da o tome obavesti Skupštinu SFRJ, skupštinu republike, odnosno skupštinu autonomne pokrajine i izvršno veće te skupštine.
5. Kad nadležni organi uprave, osim saveznih organa uprave, neposredno vrše inspekcijski nadzor nad izvršavanjem saveznih zakona, drugih propisa ili opštih akata, savezni organi uprave imaju pravo i dužnost da pokreću, odnosno zahtevaju pokretanje postupka za utvrđivanje odgovornosti zbog neizvršavanja saveznih zakona, drugih propisa i opštih akata za čije su izvršavanje odgovorni savezni organi i da preduzimaju i mere inspekcijskog nadzora utvrđene saveznim zakonom."

Republiški in pokrajinski organi izdajajo predpise za izvrševanje zveznih zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov, za katerih izvrševanje so odgovorni. Na teh področjih lahko izdajajo zvezni organi, če so za to izrecno pooblaščeni z zveznim zakonom, v njegovih mejah predpise o tehničnih ukrepih in o evidenci ter druge predpise za izvrševanje zveznih zakonov, s katerimi se v interesu vse države zagotavlja njihovo enotno izvajanje.
 

V skladu z odgovornostjo organov v republikah in avtonomnih pokrajinah za izvrševanje zveznih zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov temeljijo razmerja med zveznimi organi in organi v republikah oziroma avtonomnih pokrajinah glede izvrševanje teh zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov na medsebojnem sodelovanju, obveščanju in dogovarjanju.
 

Če organi v republikah in avtonomnih pokrajinah ne izvršujejo zveznih zakonov, drugih predpisov splošnih aktov, za katerih izvrševanje so odgovorni, opozori Zvezni izvršni svet na to izvršni svet republike oziroma izvršni svet avtonomne pokrajine in zahteva od njega ustrezne ukrepe za njihovo izvrševanje.

 

Die Organe der Republiken und der autonomen Gebietskörperschaften erlassen Vorschriften zur Durchführung der Bundesgesetze, anderer Vorschriften und allgemeiner Akte, für deren Vollziehung sie verantwortlich sind. In diesen Bereichen können die Bundesorgane, wenn sie dazu durch ein Bundesgesetz ausdrücklich ermächtigt sind, innerhalb der durch dieses Gesetzbestimmten Grenzen, Vorschriften über technische Maßnahmen und die Evidenzführung erlassen sowie andere Vorschriften zur Durchführung von Bundesgesetzen, durch die im Interesse des gesamten Landes eine einheitliche Durchführung dieser Gesetze gewährleistet wird.

Die Beziehungen zwischen den Bundesorganen und den Organen der Republiken und autonomen Gebietskörperschaften gründen sich, der Verantwortung der Organe in den Republiken und autonomen Gebietskörperschaften für die Durchführung der Bundesgesetze, anderer Vorschriften und allgemeiner Akte entsprechend, im Hinblick auf die Vollziehung dieser Gesetze, anderer Vorschriften und allgemeiner Akte auf wechselseitige Zusammenarbeit, Information und Absprache.

Wenn die Organe in den Republiken und autonomen Gebietskörperschaften Bundesgesetze, andere Vorschriften und allgemeine Akte, für deren Vollziehung sie verantwortlich sind, nicht durchführen, hat der Bundesvollzugsrat, den Vollzugsrat der Republik oder den Vollzugsrat der autonomen Gebietskörperschaft darauf hinzuweisen und zu verlangen, entsprechende Maßnahmen für die Vollziehung der Bundesgesetze, anderer Vorschriften und allgemeiner Akte zu treffen.

Durch das Amendment XXXVII. vom 25. November 1988, Ziffer 6, wurde der Artikel 273 Abs. 3 und 4 faktisch aufgehoben und durch die Ziffer 1, 2, 3, 4 und 5 Abs. 1 ersetzt:
"1. "

Ove savezne zakone i druge propise i opšte akte izvršavaju neposredno savezni organi, a organi u republikama i autonomnim pokrajinama kad je to utvrđeno saveznim zakonom.

Kad savezni organi neposredno izvršavaju savezne zakone i druge propise i opšte akte, oni saveznim zakonom mogu biti ovlašćeni da osnivaju područne organe i organizacione jedinice sa zadatkom da vrše određene upravne poslove iz nadležnosti saveznih organa u oblasti međunarodnih odnosa, narodne odbrane, carina, devizne i tržišne inspekcije, kontrole prometa robe i usluga preko državne granice, kontrole mera i dragocenih metala, bezbednosti vazdušne plovidbe i radio-veza.

Savezni organi, u okviru ovlašćenja utvrđenih ovim ustavom, donose propise za izvršavanje saveznih zakona i drugih propisa i opštih akata za čije izvršavanje su odgovorni. U tim oblastima organi u republikama i autonomnim pokrajinama mogu donositi propise za izvršavanje saveznih zakona i drugih propisa i opštih akata samo ako su za to saveznim zakonom posebno ovlašćeni.
 

Kad je ovim ustavom utvrđeno da savezni organi uređuju odnose u oblasti narodne odbrane, državne bezbednosti i međunarodnih odnosa, savezni organi donose propise za izvršavanje saveznih zakona ako saveznim zakonom nije određeno da te propise donose organi u republikama odnosno autonomnim pokrajinama.

Te zvezne zakone, druge predpise in splošne akte izvršujejo neposredno zvezni organi, organi v republikah in avtonomnih pokrajinah pa, če tako določa zvezni zakon.
 

Če zvezni organi neposredno izvršujejo zvezne zakone, druge predpise in splošne akte, so lahko z zveznim zakonom pooblaščeni, da ustanavljajo organe in organizacijske enote za posamezna območja z nalogo, da opravljajo določene upravne zadeve iz pristojnosti zveznih organov na področju mednarodnih odnosov, ljudske obrambe, carin, devizne in tržne inšpekcije, kontrole nad prometom blaga in storitev čez državno mejo, kontrole mer in plemenitih kovin, varnosti zračne plovbe in radijskih zvez.

Zvezni organi izdajajo v mejah pooblastil, ki jih imajo po tej ustavi, predpise za izvrševanje zveznih zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov, za katerih izvrševanje so odgovorni. Na teh področjih lahko izdajajo organi v republikah in avtonomnih pokrajinah predpise za izvrševanje zveznih zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov samo, če jih za to posebej pooblašča zvezni zakon.
 

Kadar ta ustava določa, da zvezni organi urejajo odnose na področju ljudske obrambe, državne varnosti in mednarodne odnose, izdajajo zvezni organi predpise za izvrševanje zveznih zakonov, če ne določa zvezni zakon, da jih izdajajo organi v republikah oziroma avtonomnih pokrajinah.
 

Diese Bundesgesetze, andere Vorschriften und allgemeine Akte werden unmittelbar von den Bundesorganen durchgeführt; von Organen in den Republiken und autonomen Gebietskörperschaften hingegen nur, wenn dies durch Bundesgesetz bestimmt ist.

Wenn Bundesorgane Bundesgesetze, andere Vorschriften und allgemeine Akte unmittelbar durchführen, können sie durch das Bundesgesetz ermächtigt werden, untergeordnete Organe und Organisationseinheiten mit der Aufgabe zu gründen, bestimmte Verwaltungsangelegenheiten aus der Zuständigkeit der Bundesorgane im Bereich der internationalen Beziehungen, der Volksverteidigung, des Zollwesens, der Devisen- und Marktinspektion, der Kontrolle des Verkehrs von Waren und Dienstleistungen über die Staatsgrenzen, der Kontrolle von Maßen und Edelmetallen, der Sicherheit des Flugverkehrs und der Rundfunkverbindungen auszuüben.

Die Bundesorgane erlassen im Rahmen ihrer durch diese Verfassung festgelegten Befugnisse, Vorschriften zur Durchführung der Bundesgesetze, anderer Vorschriften und allgemeiner Akte, für deren Vollziehung sie verantwortlich sind. In diesen Bereichen können die Organe in den Republiken und autonomen Gebietskörperschaften nur dann Vorschriften zur Durchführung von Bundesgesetzen, anderen Vorschriften und allgemeinen Akten erlassen, wenn sie das Bundesgesetz dazu besonders ermächtigt.

Wenn durch diese Verfassung bestimmt ist, daß Bundesorgane die Beziehungen im Bereich der Volksverteidigung der Staatssicherheit und der internationalen Beziehungen regeln, erlassen die Bundesorgane zur Durchführung der Bundesgesetze Vorschriften, wenn nicht durch das Bundesgesetz bestimmt ist, daß die Organe in den Republiken und autonomen Gebietskörperschaften diese Vorschriften erlassen.

Republički i pokrajinski organi uprave dužni su da, saglasno saveznom zakonu, izveštavaju savezne organe uprave o izvršavanju saveznih zakona i drugih propisa i opštih akata i međunarodnih ugovora za čije su izvršavanje odgovorni savezni organi uprave.
 

Durch das Amendment XXXVII. vom 25. November 1988, Ziffer 6, wurde der Artikel 275 faktisch aufgehoben und durch die Ziffer 1, 2, 3, 4 und 5 Abs. 1 ersetzt (siehe bei Art. 273).

Republiški in pokrajinski upravni organi morajo v skladu z zveznim zakonom poročati zveznim upravnim organom o izvrševanju zveznih zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov in mednarodnih pogodb, za katerih izvrševanje so odgovorni zvezni upravni organi.
 

Die Verwaltungsorgane der Republiken und der autonomen Gebietskörperschaften sind verpflichtet, im Einklang mit dem Bundesgesetz die Bundesorgane der Verwaltung über die Vollziehung der Bundesgesetze, anderer Vorschriften, allgemeiner Akte und internationaler Verträge, für deren Durchführung die Bundesorgane der Verwaltung verantwortlich sind, zu unterrichten.

Durch das Amendment XXXVII. vom 25. November 1988, Ziffer 6, wurde der Artikel 275 faktisch aufgehoben und durch die Ziffern 1, 2, 3, 4 und 5 Abs. 1 ersetzt (siehe bei Art. 273).
 

Skupština SFRJ doneće odluku o spornom pitanju i o obavezi izvršavanja saveznog zakona, drugog propisa ili opšteg akta.

Skupščina SFRJ odloči o spornem vprašanju in o obveznosti izvrševanja zveznega zakona, drugega predpisa ali splošnega akta.

Die Versammlung der SFRJ hat in der Streitfrage und über die Pflicht, das Bundesgesetz, eine andere Vorschrift oder allgemeinen Akt zu vollziehen, eine Entscheidung zu treffen.

U poslovima koji se odnose na vojnu obavezu i vojnu mobilizaciju ljudi i materijalnih sredstava, kao i u poslovima zaštite prava i interesa jugoslovenskih državljana u inostranstvu, savezni organi uprave, u skladu sa saveznim zakonom, mogu opštiti i neposredno sa opštinskim organima uprave.

V zadevah, ki se nanašajo na vojaško obvezmost in vojaško mobilizacijo ljudi in materialnih sredstev, ter v zadevah varstva pravic in interesov jugoslovanskih državljanov v tujini lahko zvezni upravni organi v skladu z zveznim zakonom občujejo tudi neposredno z občinskimi upravnimi organi.

In Angelegenheiten, die die Wehrpflicht und die militärische Mobilmachung von Menschen und materiellen Mitteln betreffen, sowie in Angelegenheiten des Schutzes von Rechten und Interessen jugoslawischer Staatsbürger im Ausland, können die Bundesorgane der Verwaltung im Einklang mit dem Bundesgesetz auch unmittelbar mit den Verwaltungsorganen der Gemeinden verkehren.

Prihode federacije čine carine i drugi izvorni prihodi utvrđeni saveznim zakonom i doprinosi republika i autonomnih pokrajina utvrđeni u skladu sa načelom ravnopravnosti i zajedničkom odgovornošću republika i autonomnih pokrajina za finansiranje funkcija federacije. Saveznim zakonom može se odrediti da se prihodi od carina ne unose u budžet federacije i da se koriste za potrebe privrede.

 

Ukupan iznos rashoda u budžetu federacije utvrđuje se uz saglasnost skupština republika i skupština autonomnih pokrajina u skladu sa zajedničkom ekonomskom politikom za godinu za koju se donosi budžet. U okviru ukupnih rashoda u budžetu federacije obezbeđuju se sredstva za finansiranje funkcija i obaveza federacije utvrđenih ustavom, saveznim zakonom i drugim opštim aktima kao i sredstva za potrebne rezerve federacije. Sredstva za finansiranje narodne odbrane obezbeđuju se u budžetu federacije prema srednjoročnom planu razvoja, izgradnje i opremanja Jugoslovenske narodne armije i srednjoročnom planu zadataka organa federacije u oblasti narodne odbrane, utvrđenim u skladu s društvenim planom Jugoslavije.
 

Zakoni i drugi propisi i opšti akti Skupštine SFRJ i drugih organa federacije kojima se stvaraju obaveze za budžet federacije ne mogu se donositi dok veće Skupštine nadležno za donošenje budžeta ne utvrdi da su za izvršavanje tih obaveza obezbeđena sredstva.
 

Federacija može osnivati fondove ili preuzimati kreditne i druge obaveze van okvira ukupnih rashoda predviđenih u budžetu federacije samo kad je za to ovim ustavom ovlašćena ili kad se sa osnivanjem fonda, odnosno sa preuzimanjem takvih obaveza, saglase republike i autonomne pokrajine.
 

Za potrebe narodne odbrane i državne bezbednosti, koje nastanu usled vanrednih okolnosti, Skupština SFRJ može na predlog Predsedništva SFRJ, samostalno utvrditi izvore sredstava, odnosno preuzeti kreditne ili druge obaveze radi obezbeđenja tih potreba, ako se te potrebe ne mogu obezbediti iz budžeta ili iz rezervi budžeta federacije.

Durch das Amendment XXXVIII. vom 25. November 1988, Ziffer 3, wurde der Artikel 279 Abs. 3 letzter Satz faktisch aufgehoben und durch die Ziffer 1ersetzt:
"1. Ukupan obim sredstava za finansiranje Jugoslovenske narodne armije utvrđuje se za period za koji se donosi srednjoročni društveni plan Jugoslavije u procentu od nacionalnog dohotka Jugoslavije za taj period, u skladu sa tim srednjoročnim društvenim planom, a prema planu razvoja, izgradnje i opremanja Jugoslovenske narodne armije. Na tim osnovama se svake godine obezbeđuju sredstva za finansiranje Jugoslovenske narodne armije u budžetu federacije, u procentu od ostvarenog nacionalnog dohotka."

Durch das Amendment XXXVIII. vom 25. November 1988, Ziffer 3, wurde der Artikel 279 Abs. 2 durch folgende Bestimmungen der Ziffer 2 ergänzt:
"2. Radi obezbeđivanja stabilnosti finansiranja Jugoslovenske narodne armije, saveznim zakonom se, u okviru prihoda budžeta federacije, za finansiranje Jugoslovenske narodne armije može utvrditi poseban porez na promet proizvoda i usluga i drugi namenski izvori, a ako je radi obezbeđenja potrebnog iznosa sredstava neophodno i drugi porezi u okviru osnova poreskog sistema, do procenta utvrđenog u srednjoročnom planu, s tim da učešće pojedine republike i autonomne pokrajine u finansiranju funkcija federacije ostane u okviru utvrđenog odnosa."

Dohodke federacije sestavljajo carine in drugi izvirni dohodki, določeni z zveznim zakonom, in prispevki republik in avtonomnih pokrajin, določeni v skladu z načelom enakopravnosti in s skupno odgovornostjo republik in avtonomnih pokrajin za financiranje funkcij federacije. Zvezni zakon lahko določi, da dohodki od carin ne gredo v proračun federacije in da se uporabljajo za potrebe gospodarstva.

 

Skupen znesek izdatkov v proračunu federacije se določa s soglasjem skupščin republik in skupščin avtonomnih pokrajin v skladu s skupno ekonomsko politiko za leto, za katero se sprejema proračun. V okviru skupnih izdatkov se zagotavljajo v proračunu federacije sredstva za financiranje funkcij in obveznosti, ki jih ima federacija po ustavi, zveznem zakonu in drugih splošnih aktih, ter sredstva za potrebne njene rezerve. Sredstva za financiranje ljudske obrambe se zagotavljajo v proračunu federacije po srednjeročnem načrtu za razvoj, izgradnjo in opremljanje Jugoslovanske ljudske armade in po srednjeročnem načrtu nalog, ki jih imajo organi federacije na področju ljudske obrambe, določenima v skladu z družbenim planom Jugoslavije.

 

Zakoni, drugi predpisi in splošni akti skupščine SFRJ in drugih organov federacije, iz katerih izvirajo obveznosti za proračun federacije, ne morejo biti sprejeti, dokler zbor skupščine, ki je pristojen za proračun, ne ugotovi, da so za obveznosti zagotovljena sredstva.
 

Federacija sme ustanavljati sklade ali prevzemati kreditne in druge obveznosti izven okvira skupnih v proračunu federacije predvidenih izdatkov le tedaj, kadar je s to ustavo za to pooblaščena ali kadar se z ustanovitvijo sklada oziroma s prevzemom takšnih obveznosti strinjajo republike in avtonomni pokrajini.
 

Za potrebe ljudske obrambe in državne varnosti, ki nastanejo zaradi izrednih okoliščin, sme Skupščina SFRJ na predlog Predsedstva SFRJ samostojno določiti vire sredstev oziroma prevzeti kreditne ali druge obveznosti, če teh potreb ni mogoče zagotoviti iz proračuna ali iz proračunskih rezerv federacije.
 

Die Einnahmen des Bundes bilden die Zölle und andere originäre, durch Bundesgesetz festgelegte Einkünfte, sowie die Beiträge der Republiken und autonomen Gebietskörperschaften, die im Einklang mit dem Grundsatz der Gleichberechtigung und der gemeinsamen Verantwortung der Republiken und autonomen Gebietskörperschaften für die Finanzierung der Bundesfunktionen festgesetzt werden. Durch Bundesgesetz kann angeordnet werden, daß die Zolleinkünfte nicht in den Bundeshaushalt fließen, sondern für den bedarf der Wirtschaft verwendet werden.

Der Gesamtbetrag der Ausgaben im Bundeshaushalt wird mit Zustimmung der Versammlungen der Republiken und der Versammlungen der autonomen Gebietskörperschaften, im Einklang mit der gemeinsamen Wirtschaftspolitik für das betreffende Haushaltsjahr festgesetzt. Im Rahmen der Gesamtausgaben im Bundeshaushalt werden die Mittel für die Finanzierung der durch die Verfassung, Bundesgesetz und andere allgemeine Akte festgelegten Funktionen und Verpflichtungen des Bundes sowie die Mittel für die erforderlichen Rücklagen des Bundes bereitgestellt. Die Mittel zur Finanzierung der Volksverteidigung werden im Bundeshaushalt entsprechend dem mittelfristigen Entwicklungs-, Aufbau- und Ausrüstungsplan der Jugoslawischen Volksarmee und dem mittelfristigen Plan für die Aufgaben der Bundesorgane im Bereich der Volksverteidigung, im Einklang mit dem gesellschaftlichen Plan Jugoslawiens, bereitgestellt.

Gesetze, andere Vorschriften und allgemeine Akte der Versammlung der SFRJ sowie anderer Bundesorgane, die Verpflichtungen für den Bundeshaushalt begründen, dürfen so lange nicht erlassen werden, ehe der für die Verabschiedung des Haushalts zuständige Rat der Versammlung nicht festgestellt hat, daß die Mittel für die Erfüllung dieser Verpflichtungen gesichert sind.

Der Bund kann nur dann Fonds gründen oder Kredit- und andere Verpflichtungen außerhalb des Rahmens der gesamten, im Bundeshaushalt vorgesehenen Ausgaben übernehmen, wenn er durch diese Verfassung dazu ermächtigst ist oder wenn die Republiken und autonomen Gebietskörperschaften der Errichtung des Fonds oder der Übernahme solcher Verpflichtungen zustimmen.

Für den Bedarf der Volksverteidigung und der Staatssicherheit, der infolge außerordentlicher Umstände entsteht, kann die Versammlung der SFRJ auf Vorschlag des Präsidiums der SFRJ selbständig Quellen von Mitteln festsetzen oder Kredit- oder andere Verpflichtungen zur Sicherstellung dieses Bedarfs übernehmen, wenn dieser Bedarf nicht aus dem Haushalt oder aus den Haushaltsreserven des Bundes gedeckt werden kann.

Durch das Amendment XXXVIII. vom 25. November 1988, Ziffer 3, wurde der Artikel 279 Abs. 3 letzter Satz faktisch aufgehoben und durch die Ziffer 1ersetzt:
"1. "

Durch das Amendment XXXVIII. vom 25. November 1988, Ziffer 3, wurde der Artikel 279 Abs. 2 durch folgende Bestimmungen der Ziffer 2 ergänzt:
"2. "

Glava II
PRAVA I DUŽNOSTI FEDERACIJE

II. poglavje
Pravice in dolžnosti federacije

Titel II.
Die Rechte und Pflichten im Bund

Kad je to ovim ustavom utvrđeno, ova prava i dužnosti savezni organi vrše na osnovu odluka, odnosno saglasnosti republičkih i pokrajinskih organa, na način utvrđen ovim ustavom.
 

Durch das Amendment XXXIX. vom 25. November 1988, Ziffer 2, wurde der Artikel 281 Abs. 1 wie folgt faktisch geändert bzw. ergänzt:
- die Unterziffer (1) ergänzt den Abs. 1:
"(1) uređuje osnove sistema državne uprave, uređuje osnove sistema javnog informisanja, uređuje osnove društvenih saveta i savezne društvene savete, uređuje udruživanje građana u društvene organizacije i udruženja građana koja se osnivaju za teritoriju Socijalističke Federativne Republike Jugoslavije,"
- die Unterziffern (2), (3), (5), (6), (7) und (10) ergänzen die Ziffer 5:
"(2) utvrđuje strategiju naučno-tehnološkog razvoja Jugoslavije,
(3) uređuje devizni sistem i obezbeđuje izvršavanje saveznih zakona u ovoj oblasti, utvrđuje zajedničku monetarnu i deviznu politiku i obezbeđuje njeno sprovođenje,
(5) uređuje osnove poreskog sistema — izvore, vrste, obveznike i osnovice — koje su od značaja za funkcionisanje jedinstvenog jugoslovenskog tržišta,
(6) uređuje osnove sistema robnih rezervi,
(7) uređuje uslove za otvaranje i rad slobodnih zona, 
(10) uređuje jedinstven način iskazivanja društvenog proizvoda,"
- die Unterziffer (4) ersetzt die Worte "uređuje osnove kreditnog i bankarskog sistema" in Ziffer 5:
"(4) uređuje kreditni i bankarski sistem i utvrđuje zajedničke osnove kreditne politike, "
- die Unterziffer (8) ersetzt die Worte "položaj i osnove funkcionisanja Službe društvenog knjigovodstva" in Ziffer 5:
"(8) uređuje položaj, osnove organizacije i funkcionisanje Službe društvenog knjigovodstva, "
- die Unterziffer (9) ersetzt die Worte "uređuje osnove pravnog položaja i poslovanja organizacija udruženog rada i organizacija poslovnog udruživanja na jedinstvenom privrednom području Jugoslavije" in Ziffer 5:
"(9) uređuje osnove pravnog položaja i poslovanja organizacija udruženog rada i drugih subjekata tržišnog poslovanja na jedinstvenom privrednom području Jugoslavije,
- in Ziffer 5 wurden die Worte "uređuje obavezno udruživanje organizacija udruženog rada u zajednice kad to zahteva tehnološko jedinstvo sistema u pojedinim oblastima i kad je to od interesa za celu zemlju" gestrichen.
- die Unterziffer (11) ersetzt die Worte "uređuje upravljanje i raspolaganje društvenim sredstvima koja se koriste u Jugoslovenskoj narodnoj armiji i za njene potrebe" in Ziffer 6:
"(11) uređuje i obezbeđuje upravljanje i raspolaganje društvenim sredstvima koja se koriste u Jugoslovenskoj narodnoj armiji i za njene potrebe,"
-  die Unterziffer (12) ersetzt die Worte "utvrđuje himnu Socijalističke Federativne Republike Jugoslavije" in Ziffer 9:
"(12) uređuje himnu Socijalističke Federativne Republike Jugoslavije,"
-  die Unterziffer (13) ersetzt die Worte "uređuje zaštitu i unapređenje čovekove sredine koji su od interesa za celu zemlju i međunarodnu zajednicu", "uređuje promet otrova i proizvodnju i promet opojnih droga" und "uređuje promet i prevoz eksploziva i radioaktivnih i drugih opasnih materija i prevoz zapaljivih tečnosti i gasova kad je to od interesa za celu zemlju" in Ziffer 10 und ergänzt diese:
"(13) uređuje osnove sistema zaštite i unapređivanja životne sredine i zaštitu i unapređivanje životne sredine od interesa za celu zemlju i međunarodnu zajednicu i vrši nadzor nad izvršavanjem saveznih propisa u ovoj oblasti, uređuje proizvodnju i korišćenje radioaktivnog materijala i zaštitu od jonizujućih zračenja i vrši nadzor nad izvršavanjem saveznih propisa u ovoj oblasti kad je to od interesa za celu zemlju i međunarodnu zajednicu, uređuje uslove za uzimanje i presađivanje delova ljudskog tela, uređuje promet otrova i proizvodnju i promet opojnih droga i vrši nadzor nad izvršavanjem saveznih propisa u tim oblastima, uređuje promet i prevoz eksploziva i radioaktivnih i drugih opasnih materija i njihovo odlaganje i prevoz zapaljivih tečnosti i gasova i vrši nadzor nad izvršavanjem saveznih propisa u tim oblastima,"
-  die Unterziffer (14) ersetzt die Worte "uređuje osnove režima voda od interesa za dve ili više republika, odnosno autonomnih pokrajina" in Ziffer 10:

"(14) uređuje režim voda od interesa za celu zemlju i međudržavnih voda i vrši nadzor nad izvršavanjem saveznih propisa u ovoj oblasti,"
- die Unterziffer (15) ergänzt die Ziffer 10:
"(15) uređuje osnove geodetske i geološke delatnosti od interesa za celu zemlju,"
- die Unterziffer (16) ergänzt die Ziffer 12:
"(16) uređuje i obezbeđuje sistem izvršavanja krivičnih sankcija osuđenih aktivnih vojnih lica i stranaca,"
- die Unterziffer (17) ersetzt die Ziffer 13:
"(17) uređuje i obezbeđuje sistem mernih jedinica i kontrolu mera i dragocenih metala, zaštitu pronalazaka, tehničkih unapređenja, žigova, znakova kvaliteta, oznaka porekla proizvoda, uzoraka i modela, standarde, tehničke normative i norme kvaliteta proizvoda, robe i usluga, "
- die Unterziffer (18) ergänzt die Ziffer 14:
"(18) uređuje osnove istraživanja atmosfere i osnove meteorološke i hidrološke delatnosti od interesa za celu zemlju, "
- die Unterziffer (19) ersetzt die Ziffer 15 Satz 1:
"(19) uređuje rešavanje sukoba republičkih zakona, odnosno pokrajinskih zakona sa zakonima drugih republika (kolizione norme) i sukoba nadležnosti između republičkih, odnosno pokrajinskih organa sa teritorija raznih republika."

Kadar ta ustava tako določa, izvršujejo zvezni organi te pravice in dolžnosti na podlagi odločitev oziroma soglasja republiških in pokrajinskih organov tako, kot je v njej določeno.
 

Wenn es durch diese Verfassung bestimmt ist, über die Bundesorgane die angeführten Rechte und Pflichten auf Grund der Beschlüsse oder auf Grund er Zustimmung der Organe der Republiken und der Gebietskörperschaften, auf die durch diese Verfassung festgelegte Weise aus.

Durch das Amendment XXXIX. vom 25. November 1988, Ziffer 2, wurde der Artikel 281 Abs. 1 wie folgt faktisch geändert bzw. ergänzt:
- die Unterziffer (1) ergänzt den Abs. 1:
"(1)

- die Unterziffern (2), (3), (5), (6), (7) und (10) ergänzen die Ziffer 5:
"(2)
(3)
(5)
(6)
(7)
(10) "

- die Unterziffer (4) ersetzt die Worte "regelt die Grundlagen des Kredit- und Banksystems, " in Ziffer 5:
"(4) "

- die Unterziffer (8) ersetzt die Worte "die Grundlagen der Tätigkeit des gesellschaftlichen Buchführungsdienstes" in Ziffer 5:
"(8) "

- die Unterziffer (9) ersetzt die Worte "regelt die Grundlagen der Rechtsstellung und der Geschäftstätigkeit der Organisationen der assoziierten Arbeit und der Organisation geschäftlicher Zusammenschlüsse auf dem einheitlichen Wirtschaftsgebiet Jugoslawiens;" in Ziffer 5:
"(9) "
 

- in Ziffer 5 wurden die Worte "regelt den obligatorischen Zusammenschluß von Organisationen der assoziierten Arbeit zu Gemeinschaften, wenn dies die technologische Einheit des Systems in einzelnen Bereichen erfordert und wenn dies im Interesse des ganzen Landes liegt; " gestrichen.
- die Unterziffer (11) ersetzt die Worte "regelt die Verwaltung und Verfügung über die gesellschaftlichen Mittel, die in der Jugoslawischen Volksarmee und für deren Bedarf verwendet werden; " in Ziffer 6:
"(11) "

-  die Unterziffer (12) ersetzt die Worte "utvrđuje himnu Socijalističke Federativne Republike Jugoslavije" in Ziffer 9:
"(12) "
-  die Unterziffer (13) ersetzt die Worte "regelt den Schutz und die Förderung der Umwelt des Menschen, die für das ganze Land und die internationale Gemeinschaft von Interesse sind; regelt den Verkehr und den Transport von explosiven, radioaktiven und anderen gefährlichen Stoffen, sowie den Transport von feuergefährlichen Stoffen und Gasen, wenn dies im Interesse des ganzen Landes liegt; regelt den Verkehr von Giften sowie die Herstellung und den Verkehr von Rauschgiften; " in Ziffer 10 und ergänzt diese:
"(13) "

-  die Unterziffer (14) ersetzt die Worte "regelt die Grundlagen der Gewässerhoheit, wenn dies im Interesse von zwei oder mehreren Republiken oder autonomen Gebietskörperschaften liegt; " in Ziffer 10:
"(14)

- die Unterziffer (15) ergänzt die Ziffer 10:
"(15) "
- die Unterziffer (16) ergänzt die Ziffer 12:
"(16) "

- die Unterziffer (17) ersetzt die Ziffer 13:
"(17) "

- die Unterziffer (18) ergänzt die Ziffer 14:
"(18) "

- die Unterziffer (19) ersetzt die Ziffer 15 Satz 1:
"(19)

DEO ČETVRTI
ORGANIZACIJA FEDERACIJE

ČETRTI DEL
ORGANIZACIJA FEDERACIJE

Vierter Teil.
Die Organisation des Bundes

GLAVA I.
SKUPŠTINA SOCIJALISTIČKE FEDERATIVNE REPUBLIKE JUGOSLAVIJE
 

I. poglavje
Skupščina Socialistične federativne republike Jugoslavije

 

Titel I.
Die Versammlung der Sozialistischen Föderativen Republik Jugoslawien

 

1. Položaj i nadležnost
 

1. Položaj in pristojnost
 

1. Stellung und Zuständigkeit
 

Skupština SFRJ vrši svoja prava i dužnosti na osnovu i u okviru ovog ustava i saveznih zakona.

Skupščina SFRJ izvršuje svoje pravice in dolžnosti na podlagi in v okviru te ustave in zveznih zakonov.

Die Versammlung der SFRJ übt ihre Rechte und Pflichten aufgrund und im Rahmen dieser Verfassung und der Bundesgesetze aus.

2. Veća i njihov delokrug
 

2. Zbora in njuno delovno področje
 

2. Die Räte und ihr Tätigkeitsbereich
 

Savezno veće sačinjavaju delegati samoupravnih organizacija i zajednica i društveno-političkih organizacija u republikama i autonomnim pokrajinama.
 

Veće republika i pokrajina sačinjavaju delegacije skupština republika i skupština autonomnih pokrajina.

Zvezni zbor sestavljajo delegati samoupravnih organizacij in skupnosti in družbenopolitičnih organizacij v republikah in avtonomnih pokrajinah.
 

Zbor republik in pokrajin sestavljajo delegacije skupščin republik in skupščin avtonomnih pokrajin.

Den Bundesrat bilden die Delegierten der Selbstverwaltungsorganisationen und -gemeinschaften und der gesellschaftlich-politischen Organisationen in den Republiken und autonomen Gebietskörperschaften.

Den Rat der Republiken und Gebietskörperschaften bilden die Delegationen der Versammlungen der Republiken und der Versammlungen der autonomen Gebietskörperschafte.