kroatischer Text nach "Službeni list Socijalističke Federativne Republike Jugoslavije, godina XXX, broj 9".

 

slowenischer Text nach "Službeni list Socialistične Federativne Republike Jugoslavije, godina XXX, broj 9".

 

 
Polazeći od povijesne činjenice da su radnici i seljaci i napredni ljudi svih naroda i narodnosti Jugoslavije, ujedinjeni u Narodnooslobodilačkom frontu s Komunističkom partijom na čelu, svojom borbom u narodnooslobodilačkom ratu i socijalističkoj revoluciji srušili stari klasni poredak zasnovan na eksploataciji, političkom ugnjetavanju i nacionalnoj neravnopravnosti i otpočeli stvaranje društva u kome će ljudski rad i čovjek biti oslobođeni od iskorišćavanja i samovolje, a svaki narod i narodnost i svi oni zajedno naći uvjete za slobodan i svestran razvitak,

imajući u vidu da su razvitkom materijalne osnove zemlje i socijalističkih društvenih odnosa, kao i daljim izgrađivanjem odnosa zasnovanih na samoupravljanju i nacionalnoj ravnopravnosti, ostvarene bitne promjene u društvenim i političkim odnosima, koje zahtjevaju odgovarajuće promjene Ustava Socijalističke Federativne Republike Jugoslavije od 1963. godine, i da su odredbe tog ustava u pojedinim oblastima već izmenjene ustavnim amandmanima od 1967, 1968. i 1971. godine,
 

u težnji da se učvrste i dalje razviju postignute revolucionarne tekovine, da se učvrsti pravo i odgovornost socijalističkih republika i socijalističkih autonomnih pokrajina za sopstveni razvoj i razvoj jugoslovenske zajednice kao cijeline, da se osigurava dalji razvitak socijalističkih samoupravnih demokratskih odnosa na putu oslobođenja rada i izgradnje komunističkog društva,
 

polazeći i od potrebe da se novim ustavom Socijalističke Federativne Republike Jugoslavije, koji, pored promjena koje se njime vrše, obuhvata i sa njima usklađene odredbe Ustava Socijalističke Federativne Republike Jugoslavije od 1963. godine i ustavnih amandmana I do XLII, učvrsti ustavni sustav na jedinstvenim socijalističkim samoupravnim osnovama,
 

Savezna skupština, u suglasnosti sa skupštinama republika i skupštinama autonomnih pokrajina,

DONOSI
USTАV SOCIJАLISTIČKE FEDERАTIVNE REPUBLIKE JUGOSLАVIJE
 

 

Izhajajoč iz zgodovinskega dejstva, da so delavci in kmetje ter napredni ljudje vseh narodov in narodnosti Jugoslavije, združeni v Narodnoosvobodilno fronto s Komunistično partijo na čelu, s svojim bojem v narodnoosvobodilni vojni in socialistični revoluciji zrušili stari razredni red, ki je temeljil na izkoriščanju, političnem zatiranju in nacionalni neenakopravnosti, in začeli ustvarjati družbo, v kateri bosta človek in njegovo delo osvobojena izkoriščanja in samovolje, vsak narod in vsaka narodnost posebej in vsi skupaj pa našli možnosti za svoboden in vsestranski razvoj;
 

upoštevajoč, da so z razvojem materialne osnove države in socialističnih družbenih odnosov ter z nadaljnjo graditvijo odnosov, temelječih na samoupravljanju in nacionalni enakopravnosti, nastale bistvene spremembe v družbenih in političnih odnosih, ki zahtevajo ustrezne spremembe ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije iz leta 1963, in da so bile določene te ustave na posameznih področjih že spremenjene z ustavnimi amandmaji v letih 1967, 1968 in 1971;

 

v težnji, da se učvrstijo in še naprej razvijejo dosežene revolucionarne pridobitve, da se utrdita pravica in odgovornost socialističnih republik in socialističnih avtonomnih pokrajin za lasten razvoj in za razvoj jugoslovanske skupnosti kot celote in da se zagotovi nadaljnji razvoj socialističnih samoupravnih demokratičnih odnosov na poti k osvoboditvi dela in zgraditvi komunistične družbe;
 

izhajajoč tudi iz potrebe, da se z novo ustavo Socialistične federativne republike Jugoslavije, ki poleg novih sprememb obsega tudi z njimi usklajene določbe ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije iz leta 1963 in ustavnih amandmajev I do XLII, utrdi ustavni sistem na enotnih socialističnih samoupravnih temeljih -

 

Zvezna skupščina v soglasju s skupščinami republik in skupščinama avtonomnih pokrajin

sprejema
USTAVO SOCIALISTIČNE FEDERATIVNE REPUBLIKE JUGOSLAVIJE
 

 

Von der historischen Tatsache ausgehend, daß die in der Volksbefreiungsfront mit der Kommunistischen Partei an der Spitze vereinigten Arbeiter und Bauern sowie die fortschrittlichen Menschen aller Nationen und Nationalitäten durch ihren Kampf im Volksbefreiungskrieg und in der sozialistischen Revolution die alte, sich auf Ausbeutung, politische Unterdrückung und nationale Ungleichheit stützende Klassenordnung gestützt haben und begonnen haben, eine Gesellschaft zu schaffen, in der die Arbeit und der Mensch von Ausbeutung und Willkür befreit sind und jede Nation und jede Nationalität und alle gemeinsam die Voraussetzungen für eine freue und umfassende Entwicklung finden werden;

wissend, daß durch die Entwicklung der materiellen Grundlage des Landes und der sozialistischen gesellschaftlichen Beziehungen sowie durch den weiteren Ausba der sich auf Selbstverwaltung und nationale Gleichberechtigung gründenden Beziehungen wesentliche Änderungen in den gesellschaftlichen und politischen Verhältnissen eingetreten sind, die entsprechende Änderungen der Verfassung der Sozialistischen Föderativen Republik Jugoslawien aus dem Jahr 1963 erfordern, und daß die Bestimmungen dieser Verfassung in einzelnen Bereichen bereits durch die Verfassungsamendments aus den Jahren 1967, 1968 und 1976 abgeändert worden sind;

in dem Bestreben, die erreichten revolutionären Errungenschaften auch weiterhin zu entwickeln, das Recht und die Verantwortung der sozialistischen Republiken und der sozialistischen autonomen Gebietskörperschaften für die eigene Entwicklung und für die Entwicklung der jugoslawischen Gemeinschaft als Gesamtheit zu stärken und die Weiterentwicklung der sozialistischen, auf Selbstverwaltung beruhenden demokratischen Beziehungen auf dem Wege zur Befreiung der Arbeit und zum Aufbau einer kommunistischen Gesellschaft sicherzustellen;

ferner von der Notwendigkeit ausgehend, daß das Verfassungssystem durch eine neue Verfassung der Sozialistischen Föderativen Republik Jugoslawien, die neben den Änderungen, die sie bringt, auch eine Harmonisierung derselben mit den Bestimmungen der Verfassung der Sozialistischen Föderativen Republik Jugoslawien aus dem Jahr 1963 sowie den Verfassungsamendments I bis XLII umfaßt, auf einheitlichen, sozialistischen und auf Selbstverwaltung beruhenden Grundlagen gefestigt wird.

Die Bundesversammlung mit Zustimmung der Versammlungen der Republiken und der Versammlung der autonomen Gebietskörperschaften

erläßt die
VERFASSUNG DER SOZIALISTISCHEN FÖDERATIVEN REPUBLIK JUGOSLAWIEN

 

Ustav
Socijalističke Federativne Republike Jugoslavije

21. veljače 1974. godine

Ustava
Socialistične federativne republike Jugoslavije

21. februarja 1974

Verfassung
der Sozialistischen Föderativen Republik
Jugoslawien

vom 21. Februar 1974

 

kroatischer Text nach "Službeni list Socijalističke Federativne Republike Jugoslavije, godina XXX, broj 9". slowenischer Text nach "Službeni list Socialistične Federativne Republike Jugoslavije, godina XXX, broj 9".

geändert durch
Verfassungsgesetz vom 3. Juli 1981 (SlL 38/1981)
Verfassungsgesetz vom 25. November 1988 (SlL 70/1988)

aufgehoben
faktisch durch
die Unabhängigkeitserklärungen einzelner Republiken:
- Sloweniens vom 25. Juni 1991, in Kraft und anerkannt ab 8. Oktober 1991
- Kroatiens vom 25. Juni 1991, in Kraft und anerkannt ab 8. Oktober 1991
- Makedoniens vom 19. November 1991, in Kraft und anerkannt ab 17. April 1992
- Bosnien-Herzegowinas vom 2. März 1992, in Kraft und anerkannt ab 17. April 1992

völkerrechtlich durch
Untergang des Völkerrechtssubjekts Jugoslawien durch
Dismembration
(Zerfall eines Bundesstaates in seine einzelnen Teilstaaten), anerkannt durch die Vereinten Nationen durch  Beschluss der Generalversammlung vom 22. September 1992

rechtlich durch
Verfassung der Bundesrepublik Jugoslawien vom 26. April 1992
gebildet aus den Republiken Serbien und Montenegro
die gewünschte Anerkennung als Rechtsnachfolger der SFR Jugoslawien ist durch
Beschluss der Generalversammlung vom 22. September 1992 abgelehnt worden

 

UVODNI DEO.
OSNOVNA NAČELA

 

UVODNI DEL.
TEMELJNA NAČELA

 

Einleitender Teil.
Grundprinzipien

 

I.

Narodi Jugoslavije, polazeći od prava svakog naroda na samoopredeljenje, uključujući i pravo na otcepljenje, na osnovu svoje slobodno izražene volje u zajedničkoj borbi svih naroda i narodnosti u narodnooslobodilačkom ratu i socijalističkoj revoluciji, a u skladu sa svojim povijesnim težnjama, svjesni da je dalje učvršćivanje njihovog bratstva i jedinstva u zajedničkom interesu, zajedno sa narodnostima sa kojima žive, ujedinili su se u saveznu republiku slobodnih i ravnopravnih naroda i narodnosti i stvorili socijalističku federativnu zajednicu radnih ljudi — Socijalističku Federativnu Republiku Jugoslaviju, u kojoj, u interesu svakog naroda i narodnosti posebno i svih njih zajedno, ostvaruju i obezbeđuju
  socijalističke društvene odnose zasnovane na samoupravljanju radnih ljudi i zaštitu socijalističkog samoupravnog sustava,
  nacionalnu slobodu i nezavisnost,
  bratstvo i jedinstvo naroda i narodnosti, jedinstvene interese radničke klase i solidarnost radnika i svih radnih ljudi,
  mogućnosti i slobode za svestrani razvitak ljudske ličnosti i za zbližavanje ljudi i naroda i narodnosti, u skladu sa njihovim interesima i težnjama na putu stvaranja sve bogatije kulture i civilizacije socijalističkog društva,

  ujedinjavanje i usklađivanje napora na razvijanju materijalne osnove socijalističkog društva i blagostanja ljudi,

  sustav društveno-ekonomskih odnosa i jedinstvene osnove političkog sustava,
  kojima se obezbeđuju zajednički interesi radničke klase i svih radnih ljudi i ravnopravnost naroda i narodnosti,
  udruživanje sopstvenih stremljenja s naprednim težnjama čovječanstva.

Radni ljudi i narodi i narodnosti ostvaruju svoja suvjerena prava u socijalističkim republikama, i u socijalističkim autonomnim pokrajinama u skladu sa njihovim ustavnim pravima, a u Socijalističkoj Federativnoj Republici Jugoslaviji  kad je to, u zajedničkom interesu, ovim ustavom utvrđeno.
 

Radni ljudi, narodi i narodnosti odlučuju u federaciji na načelima sporazumijevanja republika i autonomnih pokrajina, solidarnosti i uzajamnosti, ravnopravnog učešća republika i autonomnih pokrajina u organima federacije, u skladu sa ovim ustavom, kao i na načelu odgovornosti republika i autonomnih pokrajina za sopstveni razvoj i za razvoj socijalističke zajednice kao cjeline.

 

 

I.

Izhajajoč iz pravice vsakega naroda do samoodločbe, ki vključuje tudi pravico do odcepitve, so se narodi Jugoslavije na podlagi svobodno izražene volje v skupnem boju vseh narodov in narodnosti v narodnoosvobodilni vojni in socialistični revoluciji v skladu s svojimi zgodovinskimi težnjami, zavedajoč se, da je nadaljnja krepitev bratstva in enotnosti skupni interes, skupaj z narodnostmi, s katerimi živijo, združili v zvezno republiko svobodnih in enakopravnih narodov in narodnosti in ustvarili socialistično zvezno skupnost delovnih ljudi - Socialistično federativno republiko Jugoslavijo, v kateri v interesu vsakega naroda in vsake narodnosti posebej in vseh skupaj uresničujejo in zagotavljajo:

  socialistične družbene odnose, ki temeljijo na samoupravljanju delovnih ljudi, in varstvo socialističnega samoupravnega sistema;
  nacionalno svobodo in neodvisnost;
  bratstvo in enotnost narodov in narodnosti; enotne interese delavskega razreda in   solidarnosti delavcev in vseh delovnih ljudi;
  svoboščine in možnosti za vsestranski razvoj človekove osebnosti in za zbliževanje ljudi ter narodov in narodnosti, v skladu z njihovimi interesi in težnjami pri ustvarjanju čedalje bogatejše kulture in civilizacije socialistične družbe;

  združevanje in usklajevanje prizadevanj za razvoj materialne osnove socialistične družbe in blaginje ljudi;

  sistem družbenoekonomskih odnosov in enotne temelje političnega sistema, s katerimi se zagotavljajo skupni interesi delavskega razreda in vseh delovnih ljudi ter enakopravnost narodov in narodnosti;
  združevanje lastnih hotenj z naprednimi težnjami človeštva.

Delovni ljudje ter narodi in narodnosti uresničujejo svoje suverene pravice v socialističnih republikah in v socialističnih avtonomnih pokrajinah v skladu z njihovimi ustavnimi pravicami in - kadar to v skupnem interesu določa ta ustava - v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji.
 

Delovni ljudje, narodi in narodnosti odločajo v federaciji po načelih sporazumevanja republik in avtonomnih pokrajin, solidarnosti in vzajemnosti, enakopravne udeležbe republik in avtonomnih pokrajin v organih federacije skladno s to ustavo ter po načelu odgovornosti republik in avtonomnih pokrajin za lasten razvoj in za razvoj socialistične skupnosti kot celote.

 

 

I.

Die Völker Jugoslawiens haben sich, ausgehend von dem Recht eines jeden Volkes auf Selbstbestimmung einschließlich des Rechtes auf Loslösung, aufgrund des in dem gemeinsamen Kampf aller Völker und Völkerschaften im Volksbefreiungskrieg und in der sozialistischen Revolution frei geäußerten Willens, im Einklang mit ihren historischen Bestrebungen, in dem Bewußtsein, daß die weitere Festigung ihrer Brüderlichkeit und Einheit in ihrem gemeinsamen Interesse liegt, zu einer Bundesrepublik freier und gleichberechtigter Völker und Nationalitäten vereinigt und die sozialistische Föderative Gemeinschaft der Werktätigen - die Sozialistische Föderative Republik Jugoslawien - geschaffen, in der sie im Interesse jedes einzelnen Volkes und aller Völker zusammen folgendes verwirklichen und sichern:

  sozialistische Gesellschaftsbeziehungen, gegründet auf die Selbstverwaltung der Werktätigen und den Schutz des sozialistischen Selbstverwaltungssystems,
  die nationale Freiheit und Unabhängigkeit,
  die Brüderlichkeit und Einheit der Völker und Völkerschaften sowie die Solidarität der Werktätigen;
  die Möglichkeiten und Freiheiten für die allseitige Entfaltung der menschlichen Persönlichkeit und Annäherung der Menschen, Völker und Völkerschaften im Einklang mit ihren Interessen und Bestrebungen durch Schaffung einer immer reicher werdenden Kultur und Zivilisation der sozialistischen Gesellschaft;
  die Vereinigung und übereinstimmende Ausrichtung der Bemühungen auf die Entwicklung der materiellen Grundlage der Gesellschaftsgemeinschaft und die Hebung des Wohlstands der Menschen,
  ein System der gesellschaftlich-ökonomischen Beziehungen und einheitliche Grundlage des politischen Systems zur Sicherung der gemeinsamen Interessen der Arbeiterklasse und aller Werktätigen sowie der Gleichberechtigung der Völker und Völkerschaften,
  die Vereinigung der eigenen Bestrebungen mit dem fortschrittlichen Streben der Menschheit.

Die Werktätigen und die Völker und Völkerschaften verwirklichen ihre souveränen Rechte in den sozialistischen Republiken und den sozialistischen autonomen Gebietskörperschaften im Einklang mit ihren verfassungsmäßigen Rechten sowie in der Sozialistischen Föderativen Republik Jugoslawien, wenn dies im gemeinsamen Interesse durch diese Verfassung bestimmt ist.

Die Werktätigen, die Völker und Völkerschaften entscheiden auf der Bundesebene nach den Grundsätzen der Verständigung zwischen den Republiken und autonomen Gebietskörperschaften, der Solidarität und der Wechselseitigkeit, der gleichberechtigten Beteiligung der Republiken und autonomen Gebietskörperschaften in den Bundesorganen - im Einklang mit dieser Verfassung, sowie nach dem Grundsatz der Verantwortung der Republiken und der autonomen Gebietskörperschaften für ihre eigene Entwicklung und für die Entwicklung der sozialistischen Gemeinschaft als Gesamtheit.

 

II.

Socijalističko društveno uređenje Socijalističke Federativne Republike Jugoslavije zasniva se na vlasti radničke klase i svih radnih ljudi i na odnosima među ljudima kao slobodnim i ravnopravnim proizvođačima i stvaraocima, čiji rad služi isključivo zadovoljavanju njihovih ličnih i zajedničkih potreba.
 

Osnovu ovih odnosa čini društveno-ekonomski položaj radnog čovjeka koji mu obezbeđuje, radeći sredstvima u društvenoj svojini i odlučujući neposredno i ravnopravno s drugim radnim ljudima u udruženom radu o svim poslovima društvene reprodukcije u uvjetima i odnosima međusobne zavisnosti, odgovornosti i solidarnosti, ostvarivati svoj lični materijalni i moralni interes i pravo koristiti se rezultatima svog tekućeg i minulog rada i tekovinama općeg materijalnog i društvenog napretka, na toj osnovi što potpunije zadovoljavati svoje lične i društvene potrebe i da razvija svoje radne i druge stvaralačke sposobnosti.
 

U skladu s tim, neprikosnovenu osnovu položaja i uloge čovjeka čine

- društvena svojina sredstava za proizvodnju koja isključuje povratak bilo kog sustava eksploatacije čovjeka i koja, ukidanjem otuđenosti radničke klase i radnih ljudi od sredstava za proizvodnju i drugih uvjeta rada, obezbeđuje samoupravljanje radnih ljudi u proizvodnji i raspodjeli proizvoda rada i usmeravanje razvoja društva na samoupravnim osnovama,

- oslobađanje rada kao prevazilaženje povijesni uvjetljenih društveno-ekonomskih nejednakosti i zavisnosti ljudi u radu, koje se obezbeđuje ukidanjem suprotnosti između rada i kapitala i svakog oblika najamnih odnosa, svestranim razvitkom proizvodnih snaga, podizanjem proizvodnosti rada, smanjivanjem radnog vremena, razvijanjem i primenjivanjem nauke i tehnike, obezbeđivanjem sve višeg obrazovanja za sve i podizanjem kulture radnih ljudi,


- pravo na samoupravljanje, na osnovu koga svaki radni čovjek, ravnopravno sa drugim radnim ljudima, odlučuje o svom radu, uvjetima i rezultatima rada, o sopstvenim i zajedničkim interesima i o usmeravanju društvenog razvitka, ostvaruje vlast i upravlja drugim društvenim poslovima,

- pravo radnog čovjeka uživati plodove svog rada i materijalnog napretka društvene zajednice prema načelu „Svatko prema sposobnostima - svakom prema njegovom radu“, uz obavezu da obezbeđuje razvitak materijalne osnove sopstvenog i društvenog rada i da doprinosi zadovoljavanju drugih društvenih potreba,
- ekonomska, socijalna i lična sigurnost čovjeka, solidarnost i uzajamnost svakog prema svima i svih prema svakome, koje su zasnovane na svijesti radnih ljudi da svoje trajne interese mogu ostvarivati samo na tim načelima,

- slobodna inicijativa u razvijanju proizvodnje i drugih društvenih i ličnih djelatnosti u korist čovjeka i društvene zajednice,
- demokratski politički odnosi, koji omogućuju čovjeku ostvarivati svoje interese, pravo samoupravljanja i druga prava, razvijati svoju ličnost neposrednom aktivnošću u društvenom životu, a naročito u organima samoupravljanja društveno-političkim organizacijama, i drugim društvenim organizacijama i udruženjima, koje sam stvara i preko kojih utiče na razvijanje društvene svijesti i na proširivanje uvjeta za svoju aktivnost i za ostvarivanje svojih interesa i prava,


- jednakost prava, dužnosti i odgovornosti ljudi, u skladu sa ustavnošću i zakonitošću.

Društveno-ekonomski i politički sustav proizlazi iz ovakvog položaja čovjeka i služi njemu i njegovoj ulozi u društvu.

Suprotan je društveno-ekonomskom i političkom sustavu, utvrđenom ovim ustavom, svaki oblik upravljanja proizvodnjom i drugim društvenim djelatnostima i svaki oblik raspodjele koji izopačavaju društvene odnose zasnovane na ovakvom položaju čovjeka — u vidu birokratske samovolje, tehnokratske uzurpacije i privilegija zasnovanih na monopolu upravljanja sredstvima za proizvodnju, ili u vidu prisvajanja društvenih sredstava na grupno-svojinskoj osnovi i drugih oblika privatizacije tih sredstava, ili u vidu privatno-sopstveničke ili partikularističke sebičnosti, kao i svaki drugi oblik ograničavanja radničke klase ostvarivati svoju povijesnu ulogu u društveno-ekonomskim i političkim odnosima i organizirati vlast za sebe i za sve radne ljude.
 

 

II.

Socialistična družbena ureditev Socialistične federativne republike Jugoslavije temelji na oblasti delavskega razreda in vseh delovnih ljudi in na odnosih med ljudmi kot svobodnimi in enakopravnima proizvajalci in ustvarjalci, ki jim delo služi izključno za zadovoljevanje njihovih osebnih in skupnih potreb.
 

Temelj teh odnosov je družbenoekonomski položaj delovnega človeka, ki mu zagotavlja: da s tem; ko dela s sredstvi v družbeni lastnini ter neposredno in enakopravno z drugimi delovnimi ljudmi v združenem delu odloča o vseh zadevah družbene reprodukcije v pogojih in odnosih medsebajne odvisnosti, odgovornosti in solidarnosti, uresničuje svoj osebni materialni in moralni interes in pravico, da uživa rezultate svojega živega in minulega dela in pridobitve splošnega materialnega in družbenega napredka, da na tej podlagi najpopolneje zadovoljuje svoje osebne in družbene potrebe in da razvija svoje delovne in druge ustvarjalne sposobnosti.

 

Skladno s tem so nedotakljiva podlaga človekovega položaja in njegove vloge:

- družbena lastnina produkcijskih sredstev, ki izključuje vrnitev kakršnegakoli sistema izkoriščanja človeka in ki z odpravljanjem odtujenosti delavskega razreda in delovnih ljudi od produkcijskih sredstev in drugih pogojev za delo zagotavlja samoupravljanje delovnih ljudi v proizvodnji in v delitvi proizvoda dela ter usmerjanje razvoja družbe na samoupravnih temeljih;

- osvoboditev dela kot preraščanje zgodovinsko pogojenih družbenoekonomskih neenakosti in odvisnosti ljudi pri delu, ki se zagotavlja z odpravljanjem nasprotja med delom in kapitalom in kakršnihkoli oblik mezdnih odnosov, z vsestranskim razvojem proizvajalnih sil, z večanjem produktivnosti dela, s skrajševanjem delovnega časa, z razvijanjem in uporabo znanosti in tehnike, z zagotavljanjem čedalje višje izobrazbe za vse in z dviganjem kulture delovnih ljudi;


- pravica do samoupravljanja, na podlagi katere vsak delovni človek enakopravno z drugimi delovnimi ljudmi odloča o svojem delu, pogojih za delo in o rezultatih dela, o lastnih in skupnih interesih in o usmerjanju družbenega razvoja, uresničuje oblast in upravlja druge družbene zadeve;

- pravica delovnega človeka, da uživa sadove svojega dela in materialnega napredka družbene skupnosti po načelu: »Vsak po svojih sposobnostih - vsakemu po njegovem delu«, in njegova dolžnost, da zagotavlja razvoj materialne osnove za svoje in družbeno delo in da prispeva k zadovoljevanju drugih družbenih potreb;

- ekonomska, socialna in osebna varnost človeka; solidarnost in vzajemnost vsakogar do vseh in vseh do vsakogar; ki temeljita na zavesti delovnih ljudi, da lahko svoje trajne interese uresničujejo samo po teh načelih;

- svobodna pobuda pri razvijanju proizvodnje in drugih družbenih in osebnih dejavnosti v korist človeku in družbeni skupnosti;
- demokratični politični odnosi, ki omogočajo človeku, da uresničuje svoje interese, pravico do samoupravljanja ter druge pravice, da razvija svojo osebnost z neposredno dejavnostjo v družbenem življenju, zlasti v organih samoupravljanja, v družbenopolitičnih organizacijah in drugih družbenih organizacijah in društvih ki jih sam ustanavlja in po njih vpliva na razvijanje družbene zavesti in na širjenje možnosti za svojo dejavnost in za uresničevanje svojih interesov in pravic;


- enakost pravic, dolžnosti in odgovornosti ljudi v skladu z ustavnostjo in zakonitostjo.
 

Družbenoekonomski in politični sistem izhaja iz takega položaja človeka in je namenjen človeku in njegovi vlogi v družbi.

Nasprotna družbenoekonomskemu in političnemu sistemu, ki ga določa ta ustava, je vsaka oblika upravljanja proizvodnje in drugih družbenih dejavnosti ter vsaka oblika delitve, ki bi - kot birokratska samovolja, tehnokratska uzurpacija in privilegiji, temelječi na monopolnem upravljanju produkcijskih sredstev, ali kot prilaščanje družbenih sredstev na skupinskolastninski podlagi in v drugih oblikah privatizacije teh sredstev ali kot zasebnolastniška ali partikularistična sebičnost - pačila družbene odnose, ki temeljijo na takem človekovem položaju, kakor tudi vsaka druga oblika, ki bi delavski razred omejevala pri uresničevanju njegove zgodovinske vloge v družbenoekonomskih in političnih odnosih ter pri organiziranju oblasti zanj in za vse delovne ljudi.
 

 

II.

Die sozialistische gesellschaftliche Ordnung der Sozialistischen Föderativen Republik Jugoslawien ist auf die Macht der Arbeiterklasse und aller Werktätigen, sowie auf die Beziehungen zwischen den Menschen als freien und gleichberechtigten Produzenten und Schaffenden, deren Arbeit ausschließlich zur Befriedigung ihrer persönlichen und der gemeinsamen Bedürfnisse dient, gegründet.

Die Grundlage dieser Beziehungen bildet die gesellschaftlich-ökonomische Stellung des Werktätigen die ihm gewährleistet, daß er durch die Arbeit mit Mitten im gesellschaftlichen Eigentum und durch die unmittelbare und gleichberechtigte Entscheidung mit anderen Werktätigen in der assoziierten Arbeit über sämtliche Angelegenheiten der gesellschaftlichen Reproduktion unter den Bedingungen und Verhältnissen wechselseitiger Abhängigkeit, Verantwortung und Solidarität sein persönliches materielles und sittliches Interesse, sowie das Recht verwirklicht, die Ergebnisse einer gegenwärtigen und vorgetanen Arbeit und die Errungenschaften des allgemeinen materiellen und gesellschaftlichen Fortschritts zu nutzen, um auf dieser Grundlage seine persönlichen und gesellschaftlichen Bedürfnisse möglichst vollständig zu befriedigen sowie seine Arbeits- und anderen schöpferischen Fähigkeiten zu entwickeln.

Im Einklang damit stellt folgendes die unantastbare Grundlage der Stellung und die Rolle des Menschen dar:
- das gesellschaftliche Eigentum an Produktionsmitteln, das die Rückkehr zu jeglichem sich auf die Ausbeutung des Menschen stützenden System ausschließt, und das durch die Aufhebung der Entfremdung der Arbeiterklasse und der Werktätigen von den Produktionsmitteln und sonstigen Arbeitsvoraussetzungen die Selbstverwaltung der Werktätigen in der Produktion und bei der Verteilung der Arbeitsergebnisse sowie bei der Lenkung der gesellschaftlichen Entwicklung auf der Grundlage der Selbstverwaltung gewährleistet;
- die Befreiung der Arbeit als Überwindung der historisch bedingten, gesellschaftlich-ökonomischen Ungleichheiten und Abhängigkeiten der Menschen bei der Arbeit, die durch die Beseitigung des Gegensatzes zwischen Arbeit und Kapital sowie jeder Form von Lohnverhältnissen, durch eine umfassende Entwicklung der Produktivkräfte, durch die Steigerung der Arbeitsproduktivität, durch die Verringerung der Arbeitszeit, durch die Entwicklung und Anwendung von Wissenschaft und Technik, durch die Bereitstellung einer zunehmend höheren Bildung für alle und durch das anheben der Kultur der Werktätigen gewährleistet wird;
- das Recht auf Selbstverwaltung, aufgrund dessen jeder Werktätige, gleichberechtigt mit anderen Werktätigen, über seine Arbeit, die Arbeitsbedingungen und die Arbeitsergebnisse, über die eigenen und gemeinsamen Interessen und über die Ausrichtung der gesellschaftlichen Entwicklung entscheidet, die Macht ausübt und über andere gesellschaftliche Angelegenheiten bestimmt;
- das Recht des Werktätigen, die Früchte seiner Arbeit und des materiellen Fortschritts der gesellschaftlichen Gemeinschaft gemäß dem Grundsatz "Jeder nach seinen Fähigkeiten - jedem nach seiner Arbeit" zu genießen, einschließlich der Verpflichtung, die Entwicklung der materiellen Grundlage der eigenen und der gesellschaftlichen Arbeit sicherzustellen und zur Befriedigung der übrigen gesellschaftlichen Bedürfnisse beizutragen;
- die ökonomische, soziale und persönliche Sicherheit des Menschen; die Solidarität und die Wechselseitigkeit eines jeden gegenüber allen und aller gegenüber jedem einzelnen, die im Bewußtsein der Werktätigen begründet sind, daß sie ihre langfristigen Interessen nur nach diesen Grundsätzen verwirklichen können;
- die freie Initiative bei der Entwicklung der Produktion sowie anderer gesellschaftlicher und persönlicher Tätigkeiten zum Nutzen des Menschen und der gesellschaftlichen Gemeinschaft;
- demokratische und politische Verhältnisse, die es dem Menschen ermöglichen, seine Interessen, das Selbstverwaltungsrechte und andere Rechte zu verwirklichen, seine Persönlichkeit durch unmittelbare Aktivität im gesellschaftlichen Leben zu entfalten, insbesondere in den Organen der Selbstverwaltung, in den gesellschaftlich-politischen Organisationen und anderen gesellschaftlichen Organisationen und Vereinigungen, die es selbst gründet, und über die er auf die Entwicklung des gesellschaftlichen Bewußtseins, auf die Erweiterung der Voraussetzungen für seine Aktivität sowie auf die Verwirklichung seiner Interessen und Rechte einwirkt;
- die Gleichheit der Rechte, die Pflichten und der Verantwortung der Menschen, im Einklang mit der Verfassungsmäßigkeit und Gesetzmäßigkeit.

Das gesellschaftlich-ökonomische System und das politische System erwächst aus einer solchen Stellung des Menschen und dient ihm und seiner Rolle in der Gesellschaft.

Gegen das durch diese Verfassung festgelegte gesellschaftlich-ökonomische und politische System verstößt jede Form der Verwaltung der Produktion und anderer gesellschaftliche Tätigkeiten und jede Form der Verteilung, die die auf eine solche Stellung des Menschen sich gründenden gesellschaftlichen Verhältnisse verkehrt - in Form bürokratischer Willkür, technokratischer Usurpation und in Form von Privilegien, die auf dem Monopol der Verwaltung von Produktionsmitteln beruhen oder in Form der Aneignung gesellschaftlicher Mittel aufgrund von Gruppeneigentumsbildung oder in anderen Formen der Privatisierung dieser Mittel, in Form von privateigentumsmäßiger oder partikularistischer Eigennützigkeit und jede andere Form, welche die Arbeiterklasse daran hindert, ihre historische Rolle in der gesellschaftlich-ökonomischen und politischen Beziehungen zu verwirklichen und für sich und für alle Werktätigen die Herrschaft zu organisieren.

 

III.

Društvena svojina, kao izraz socijalističkih društveno-ekonomskih odnosa među ljudima, osnova je slobodnog udruženog rada i vladajućeg položaja radničke klase u proizvodnji i u društvenoj reprodukciji u cjelini, kao i osnova sopstvenim radom stečene lične svojine koja služi zadovoljavanju potreba i interesa čovjeka.

 

Sredstva za proizvodnju u društvenoj svojini, kao zajednička neotuđiva osnova društvenog rada i društvene reprodukcije, služe isključivo radu u cilju zadovoljavanja ličnih i zajedničkih potreba i interesa radnih ljudi i razvijanju materijalne osnove socijalističkog društva i socijalističkih samoupravnih odnosa.Sredstvima za proizvodnju u društvenoj svojini, uključujući i sredstva za proširenu reprodukciju, neposredno upravljaju udruženi radnici koji rade tim sredstvima, u sopstvenom interesu i u interesu radničke klase i socijalističkog društva. U ostvarivanju ove društvene funkcije udruženi radnici odgovorni su jedni drugima i socijalističkoj zajednici kao cjelini.

 

Društvenom svojinom sredstava za proizvodnju i drugih sredstava rada obezbeđuje se svakom, pod jednakim uvjetima, uključiti se u udruženi rad društvenim sredstvima i, ostvarujući pravo rada društvenim sredstvima na osnovu svog rada sticati dohodak za zadovoljavanje ličnih i zajedničkih potreba.

 

Polazeći od toga da nitko nema pravo svojine na društvena sredstva za proizvodnju, nitko - ni društveno-politička zajednica ni organizacija udruženog rada, ni grupa građana ni pojedinac - ne može ni po kom pravnosvojinskom osnovu prisvajati proizvod društvenog rada, ni upravljati i raspolagati društvenim sredstvima za proizvodnju i rad, niti samovoljno određivati uvjete raspodjele.
 

Rad čovjeka je jedini osnov prisvajanja proizvoda društvenog rada i upravljanja društvenim sredstvima.

O raspodjeli dohotka na dio koji služi proširivanju materijalne osnove društvenog rada i na dio za zadovoljavanje ličnih i zajedničkih potreba radnih ljudi suglasno načelu raspodjele prema radu, odlučuju radni ljudi koji stvaraju taj dohodak, u skladu sa međusobnom odgovornošću i solidarnošću i društveno utvrđenim osnovama i merilima za sticanje i raspodjelu dohotka.

 

Sredstva namenjena obnavljanju i proširivanju materijalne osnove društvenog rada zajednička su osnova održavanja i razvoja društva tj. društvene reprodukcije koju na osnovu samoupravljanja ostvaruju radni ljudi u svim oblicima udruživanja rada i sredstava i u međusobnoj suradnji organizacija udruženog rada.
 

Osnovica svih vidova udruživanja rada i sredstava društvene reprodukcije i samoupravne integracije udruženog rada je osnovna organizacija udruženog rada kao osnovni oblik udruženog rada u kome radnici ostvaruju neotuđivo pravo da, radeći društvenim sredstvima, upravljaju svojim radom i uvjetima rada i odlučuju o rezultatima svoga rada.
 

Ostvarujući rezultate zajedničkog rada kao vrijednost na tržištu u uvjetima socijalističke robne proizvodnje, radnici neposrednim povezivanjem, samoupravnim sporazumijevanjem i društvenim dogovaranjem svojih organizacija udruženog rada i drugih samoupravnih organizacija i zajednica i planiranjem rada i razvoja integriraju društveni rad, unapređuju cjelokupan sustav socijalističkih društveno-ekonomskih odnosa i savlađuju stihijno djelovanje tržišta.

 

Novčani i kreditni sustav sastavni su dio odnosa u društvenoj reprodukciji zasnovanih na samoupravljanju radnika u udruženom radu društvenim sredstvima i cjelokupan dohodak ostvaren u tim odnosima neotuđiv je dio dohotka osnovnih organizacija udruženog rada.
 

Polazeći od međusobne zavisnosti proizvodne, prometne i finansijske oblasti udruženog rada, kao djelova jedinstvenog sustava društvene reprodukcije, radnici u organizacijama udruženog rada uređuju svoje međusobne odnose u društvenoj reprodukciji i surađuju na takvoj osnovi da se radnicima u proizvodnji osigurava odlučivati o rezultatima sopstvenog tekućeg i minulog rada u cjelini tih odnosa.

 

Radni ljudi svoje lične i zajedničke potrebe i interese u oblastima obrazovanja, nauke, kulture, zdravstva i drugih društvenih djelatnosti, kao djelovima jedinstvenog procesa društvenog rada obezbeđuju slobodnom razmjenom i udruživanjem svog rada sa radom radnika u organizacijama udruženog rada u tim oblastima. Slobodnu razmjenu rada ostvaruju radni ljudi neposredno preko organizacija udruženog rada i u okviru ili preko samoupravnih interesnih zajednica.

 

Ovakvim odnosima osigurava se radnicima u tim djelatnostima jednak društveno-ekonomski položaj kao i drugim radnicima u udruženom radu.

Radni ljudi u cilju potpunijeg, racionalnijeg i organizovanog zadovoljavanja svojih ličnih i zajedničkih potreba i interesa u društvenim djelatnostima i u određenim djelatnostima materijalne proizvodnje, zajedno s radnicima u organizacijama udruženog rada tih djelatnosti osnivaju samoupravne interesne zajednice u kojima ostvaruju slobodnu razmjenu rada i neposredno uređuju odnose od zajedničkog interesa. Radnici i radni ljudi osnivaju samoupravne interesne zajednice i radi zadovoljavanja određenih svojih ličnih i zajedničkih potreba i interesa udruživanjem sredstava na načelima uzajamnosti i solidarnosti.

 

Radni ljudi koji samostalno vrše djelatnosti ličnim radom sredstvima u svojini građana imaju na osnovu tog rada u načelu isti društveno-ekonomski položaj i u osnovi ista prava i obaveze kao i radnici u organizacijama udruženog rada.
 

Uživajući ovim ustavom utvrđeno pravo svojine na obradivo zemljište, zemljoradnici imaju pravo i obavezu iskorišćavati to zemljište radi unapređivanja poljoprivredne proizvodnje u sopstvenom interesu i interesu socijalističke zajednice. Socijalistička zajednica pruža podršku zemljoradnicima u podizanju produktivnosti njihovog rada i slobodnom udruživanju u zadruge i druge oblike udruživanja radi unapređivanja uvjeta njihovog rada i života.

U cilju organizovanog uključivanja zemljoradnika u socijalističke samoupravne društveno-ekonomske odnose i unapređivanja poljoprivredne proizvodnje, obezbeđuju se uvjeti za njen razvitak na osnovu društvenih sredstava i društvenog rada, kao i uvjeti za udruživanje zemljoradnika i njihovu suradnju s organizacijama udruženog rada na načelima dobrovoljnosti i ravnopravnosti.

 

Radi ostvarivanja materijalne osnove ravnopravnosti naroda i narodnosti Jugoslavije, radi ujednačavanja materijalnih uvjeta društvenog života i rada radnih ljudi i radi što usklađenijeg razvoja privrede kao cjeline, u Socijalističkoj Federativnoj Republici Jugoslaviji posvećuje se, u općem interesu, posebna pažnja bržem razvitku proizvodnih snaga u privredno nedovoljno razvijenim republikama i autonomnim pokrajinama i u tu svrhu se osiguravaju potrebna sredstva i preduzimaju druge mjere.
 

Radi unapređivanja uvjeta svog života i rada, stvaranja osnova za njihovu stabilnost i što potpunije korišćenje mogućnosti za razvoj proizvodnih snaga društva i za povećanje produktivnosti svog i ukupnog društvenog rada radi razvijanja socijalističkih samoupravnih odnosa na toj osnovi, kao i radi savladavanja stihijnog djelovanja tržišta, radnici u osnovnim i drugim organizacijama udruženog rada i radni ljudi u samoupravnim interesnim zajednicama i drugim samoupravnim organizacijama i zajednicama, kao i u društveno-političkim zajednicama, oslanjajući se na naučna saznanja i na njima zasnovane ocjene razvojnih mogućnosti, planiranjem svog rada i razvoja usklađuju odnose u društvenoj reprodukciji i usmeravaju razvoj društvene proizvodnje i drugih društvenih djelatnosti sa svojim, na samoupravnoj osnovi utvrđenim, zajedničkim interesima i ciljevima.
 

 

III.

Družbena lastnina kot izraz socialističnih družbenoekonomskih odnosov med ljudmi je osnova svobodnega združenega dela in vladajočega položaja delavskega razreda v proizvodnji in v družbeni reprodukciji v celoti, kot tudi osnova z lastnim delom pridobljene osebne lastnine ki je namenjena za zadovoljevanje človekovih potreb in interesov.
 

Produkcijska sredstva v družbeni lastnini kot skupna neodtujljiva osnova družbenega dela in družbene reprodukcije so namenjena izključno delu za zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb in interesov delovnih ljudi ter razvijanju materialne osnove socialistične družbe in socialističnih samoupravnih odnosov. Produkcijska sredstva v družbeni lastnini, s sredstvi za razširjeno reprodukcijo vred, neposredno upravljajo združeni delavci, ki z njimi delajo, v lastnem interesa in v interesu delavskega razreda ter socialistične družbe. Pri uresničevanju te družbene funkcije so združeni delavci odgovorni drug drugemu in socialistični skupnosti kot celoti.


 

Z družbeno lastnino produkcijskih sredstev in drugih delovnih-sredstev je vsakomur zagotovljeno, da se pod enakimi pogoji vključi v združeno delo z družbenimi sredstvi in da si pri uresničevanju pravice dela z družbenimi sredstvi s svojim delom pridobiva dohodek za zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb.

 

Izhajajoč iz tega, da nihče nima lastninske pravice na družbenih produkcijskih sredstvih, si ne more nihče - ne družbenopolitična skupnost ne organizacija združenega dela ne skupina občanov ne posameznik - na nikakršni lastninskopravni podlagi prilaščati proizvoda družbenega dela, niti ne more upravljati družbenih produkcijskih in delovnih sredstev in ne razpolagati z njimi in tudi samovoljno določati pogojev za delitev.

Človekovo delo je edina podlaga za prilaščanje proizvoda družbenega dela in za upravljanje družbenih sredstev.

O delitvi dohodka na del, ki je namenjen za razširjanje materialne osnove družbenega dela, in na del, ki je namenjen za zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb delovnih ljudi, v skladu z načelom delitve po delu odločajo delovni ljudje, ki ta dohodek ustvarjajo, v skladu z medsebojno odgovornostjo in solidarnostjo ter v skladu z družbeno določenimi osnovami in merili za pridobivanje in delitev dohodka.

 

Sredstva, namenjena za obnavljanje in razširjanje materialne osnove družbenega dela, so skupna osnova za ohranjanje in razvoj družbe - za družbeno reprodukcijo, ki jo na podlagi samoupravljanja uresničujejo delovni ljudje v vseh oblikah združevanja dela in sredstev ter v medsebojnem sodelovanju organizacij združenega dela.
 

Osnova vseh oblik združevanja dela in sredstev družbene reprodukcije ter samoupravne integracije združenega dela je temeljna organizacija združenega dela kot osnovna oblika združenega dela, v kateri uresničujejo delavci neodtujljivo pravico, da pri delu z družbenimi sredstvi odločajo o svojem delu, pogojih za delo in o rezultatih svojega dela.
 

Ko dosegajo rezultate skupnega dela kot vrednost na trgu v pogojih socialistične blagovne proizvodnje, delavci z neposrednimi povezovanjem, s samoupravnim sporazumevanjem in z družbenim dogovarjanjem svojih organizacij združenega dela ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti in s planiranjem dela in razvoja integrirajo družbeno delo, izpopolnjujejo celotni sistem socialističnih družbenoekonomskih odnosov in obvladujejo stihijsko delovanje trga.

 

Denarni in kreditni sistem sta sestavni del odnosov v družbeni reprodukciji ki temeljijo na samoupravljanju delavcev v združenem delu z družbenimi sredstvi; ves dohodek, dosežen v teh odnosih je neodtujljiv del dohodka temeljnih organizacij združenega dela.
 

Zaradi medsebojne odvisnosti proizvodnega; prometnega in finančnega področja združenega dela kot delov enotnega sistema družbene reprodukcije urejajo delavci v organizacijah združenega dela svoje medsebojne odnose v družbeni reprodukciji in sodelujejo tako da je delavcem v proizvodnji zagotovljeno: da odločajo o rezultatih lastnega živega in minulega dela v celoti teh odnosov.

 

Delovni ljudje zagotavljajo zadovoljevanje svojih osebnih in skupnih potreb in interesov na področju izobraževanja, znanosti kulture, zdravstva in drugih družbenih dejavnosti kot delov enotnega procesa družbenega dela tako da svobodno menjavajo in združujejo svoje delo z delom delavcev v organizacijah združenega dela na teh področjih. Svobodno menjavo dela uresničujejo delovni ljudje neposredno, prek organizacij združenega dela in v okviru samoupravnih interesnih skupnosti ali prek njih.

 

S takimi odnosi se delavcem v teh dejavnostih zagotavlja enak,družbenoekonomski položaj; kot ga imajo drugi delavci v združenem delu.

Za popolnejše, smotrnejše in organizirano zadovoljevanje svojih osebnih in skupnih potreb in interesov v družbenih dejavnostih in v določenih dejavnostih materialne proizvodnje ustanavljajo delovni ljudje skupaj z delavci v organizacijah združenega dela teh dejavnosti- samoupravne interesne skupnosti, V katerih svobodno menjavajo delo in neposredno urejajo odnose skupnega pomena. Delavci in delovni ljudje ustanavljajo samoupravne interesne skupnosti tudi za zadovoljevanje določenih svojih osebnih in skupnih potreb in interesov z združevanjem sredstev po načelih vzajemnosti in solidarnosti.

 

Delovni ljudje, ki samostojna opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi, ki so lastnina občanov, imajo na podlagi svojega dela v načelu enak družbenoekonomski položaj in v osnovi enake pravice in obveznosti kot delavci v organizacijah združenega dela.

Kmetje, ki uživajo s to ustavo določeno lastninsko pravico na obdelovalnem zemljišču, imajo pravico in dolžnost izkoriščati to zemljišče za pospeševanje kmetijske proizvodnje v lastnem interesu in v interesu socialistične skupnosti. Sodalistična skupnost podpira kmete pri večanju produktivnosti njihovega dela -in pri svobodnem združevanju v zadruge in druge oblike združevanja zaradi zboljševanja njihovih delovnih pogojev in življenjskih razmer.

Za organizirano vključevanje kmetov v socialistične samoupravne družbenoekonomske odnose in za pospeševanje kmetijske proizvodnje se zagotavljajo pogoji za njen razvoj na podlagi dražbenih sredstev in družbenega dela; pa tudi pogoji za združevanje kmetov in za njihovo sodelovanje z organizacijami združenega dela po načelih prostovoljnosti in enakopravnosti.

 

Da bi se ustvarjala materialna osnova za enakopravnost narodov in narodnosti Jugoslavije; izenačevali materialni pogoji za družbeno življenje in dela delovnih ljudi in kar najbolj skladno razvijalo gospodarstvo kot celota, se v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji v splošnem interesu posveča posebna pozornost hitrejšem razvoju proizvajalnih sil v gospodarsko manj razvitih republikah in avtonomnih pokrajinah ter v ta namen zagotavljajo potrebna sredstva in sprejemajo drugi ukrepi.

 

Da bi zboljševali svoje delovne pogoje in življenjske razmere, ustvarjali podlago za njihovo stabilnost in kar najpopolneje izrabljali možnosti za razvoj proizvajalnih sil družbe in za povečanje produktivnosti svojega in celotnega družbenega dela, da bi na tej podlagi razvijali socialistične samoupravne odnose ter obvladovali stihijsko delovanje trga, delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter delovni ljudje v samoupravnih interesnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih kot tudi v družbenopolitičnih skupnostih na podlagi znanstvenih spoznanj in nanje oprtih ocen razvojnih možnosti, usklajujejo s planiranjem svojega dela in razvoja odnose v družbeni reprodukciji in usmerjajo razvoj družbene proizvodnje in drugih družbenih dejavnosti s svojimi, na samoupravni osnovi določenimi skupnimi interesi in cilji.

 

 

III.

Das gesellschaftliche Eigentum bildet als Ausdruck der sozialistischen gesellschaftlich-ökonomischen Beziehungen zwischen den Menschen die Grundlage der freien assoziierten Arbeit und der herrschenden Stellung der Arbeiterklasse in der Produktion und in der gesellschaftlichen Reproduktion insgesamt, sowie die Grundlage des durch eigene Arbeit erworbenen persönlichen Eigentums, das zur Befriedigung der Bedürfnisse und der Interessen des Menschen dient.

Die Produktionsmittel im gesellschaftlichen Eigentum dienen als gemeinsame unveräußerliche Grundlage der gesellschaftlichen Arbeit und der gesellschaftlichen Reproduktion ausschließlich der Arbeit mit dem Ziel der Befriedigung der persönlichen und gemeinsamen Bedürfnisse und Interessen der arbeitenden Menschen sowie der Entwicklung der materiellen Grundlage der sozialistischen Gesellschaft und der sozialistischen Selbstverwaltungsbeziehungen. Die Produktionsmittel im gesellschaftliche Eigentum, die Mittel für die erweiterte Reproduktion eingeschlossen, werden unmittelbar von den vereinigten Arbeitern, die mit diesen Mitteln arbeiten, im eigenen Interesse und im Interesse der Arbeiterklasse und der sozialistischen Gesellschaft verwaltet. Bei der Ausübung dieser gesellschaftlichen Funktion sind die vereinigten Arbeiter einander gegenseitig und vor der sozialistischen Gesellschaft als Gesamtheit verantwortlich.

Das gesellschaftliche Eigentum an den Produktions- und sonstigen Arbeitsmitteln gewährleistet jedem, sich unter den gleichen Bedingungen in die assoziierte Arbeit mit gesellschaftlichen Mitteln einzugliedern und in Verwirklichung des Rechtes, mit gesellschaftlichen Mitteln einzugliedern und in Verwirklichung des Rechtes, mit den gesellschaftlichen Mitteln zu arbeiten, aufgrund seiner Arbeit ein Einkommen zur Befriedigung seiner persönlichen und der gemeinsamen Bedürfnisse zu erwerben.

Davon ausgehend, daß niemand ein Eigentumsrecht an den gesellschaftlichen Produktionsmitteln hat, kann niemand - weder eine gesellschaftlich-politische Gemeinschaft, noch eine Organisation der assoziierten Arbeit, noch ein Gruppe von Bürgern, noch ein einzelner - sich auf irgendeiner eigentumsrechtlichen Grundlage das Produkt der gesellschaftlichen Arbeit aneignen, gesellschaftliche Produktions- und Arbeitsmittel verwalten und darüber verfügen oder eigenmächtig die Verteilungsbedingungen bestimmen.

Die Arbeit des Menschen ist die einzige Grundlage für die Aneignung des Produktes der gesellschaftlichen Arbeit und für die Verwaltung der gesellschaftlichen Mittel.

Über die Verteilung des Einkommensanteils, der der Erweiterung der materiellen Grundlage der gesellschaftlichen Arbeit dient, sowie des Teils für die Befriedigung der persönlichen und gemeinsamen Bedürfnisse der arbeitenden Menschen im Einklang mit dem Grundsatz der Verteilung nach der Arbeit, entscheiden die Werktätigen, die dieses Einkommen schaffen, und zwar im Einklang mit der wechselseitigen Verantwortung und Solidarität sowie mit den gesellschaftlichen festgesetzten Grundlagen und Maßstäben für den Erwerb und die Verteilung des Einkommens.

Die zur Erneuerung und Erweiterung der materiellen Grundlage der gesellschaftlichen Arbeit bestimmten Mittel bilden die gemeinsame Grundlage zur Erhaltung und Entwicklung der Gesellschaft, d. h. der gesellschaftlichen Reproduktion, welche die Werktätigen auf der Grundlage der Selbstverwaltung in allen Formen der Vereinigung der Arbeit und der Mittel und in wechselseitiger Zusammenarbeit der Organisationen der assoziierten Arbeit schaffen.

Die Grundform für alle Formen der Vereinigung der Arbeit und der Mittel der gesellschaftlichen Reproduktion sowie der Integration der assoziierten Arbeit nach Selbstverwaltungsgrundsätzen ist die Grundorganisation der assoziierten Arbeit als grundlegende Form der assoziierten Arbeit, in der die Arbeit das unveräußerliche Recht ausüben, bei der Arbeit mit den gesellschaftlichen Mitteln ihre Arbeit und die Arbeitsbedingungen zu verwalten und über die Ergebnisse ihrer Arbeit zu entscheiden.

Bei der Realisierung der Ergebnisse der gemeinsamen Arbeit unter den Bedingungen der sozialistischen Warenproduktion als Wert am Markt, integrieren die Arbeiter die gesellschaftliche Arbeit durch unmittelbare Verbindung, durch den Abschluß von Selbstverwaltungsabkommen und gesellschaftlichen Vereinbarungen ihrer Organisationen der assoziierten Arbeit sowie anderer Selbstverwaltungsorganisationen und -gemeinschaften sowie durch die Planung der Arbeit und der Entwicklung, fördern das gesamte System sozialistischer gesellschaftlich-ökonomischer Beziehungen und überwinden das elementare Wirken des Marktes.

Das Währungs- und Kreditsystem schellt einen integralen Bestandteil der Beziehungen in der gesellschaftlichen Reproduktion, die auf der Selbstverwaltung der Arbeit in der assoziierten Arbeit mit gesellschaftlichen Mitteln beruhen, dar, und das Gesamteinkommen, das in diesen Beziehungen erzielt wird, stellt einen unveräußerlichen Teil des Einkommens der Grundorganisationen der assoziierten Arbeit dar.

Ausgehend von der wechselseitigen Abhängigkeit des Produktions-, des Handels- und des Finanzsektors der assoziierten Arbeit, die die Teil eines einheitlichen Systems der gesellschaftlichen Reproduktion bilden, regeln die Arbeiter in den Organisationen der assoziierten Arbeit ihre wechselseitigen Beziehungen in der gesellschaftlichen Reproduktion und arbeiten auf einer solchen Grundlage zusammen, daß den Arbeitern in der Produktion gewährleistet wird, über die Ergebnisse ihrer gegenwärtigen und vorgetanen Arbeit in der Gesamtheit dieser Beziehungen zu entscheiden.

Die Werktätigen stellen die Befriedigung ihrer persönlichen und gemeinsamen Bedürfnisse und Interessen in den Bereichen des Bildungswesens, der Wissenschaft, der Kultur, des Gesundheitswesens und anderer gesellschaftlicher Tätigkeiten als Teile eines einheitlichen Prozesses der gesellschaftlichen Arbeit sicher, durch den freien Austausch und die Vereinigung ihrer Arbeit mit der Arbeit der Arbeiter in Organisationen der assoziierten Arbeit in diesen Bereichen. Den freien Austausch der Arbeit vollzieh die Werktätigen unmittelbar, über Organisationen der assoziierten Arbeit und im Rahmen von oder über sich selbstverwaltende Interessengemeinschaften.

Durch solche Beziehungen wird den Arbeitern in diesen Bereichen die gleichen gesellschaftlich-ökonomische Stellung wie den übrigen Arbeitern in der assoziierten Arbeit gewährleistet.

Die Werktätigen gründen zum Zweck einer möglichst vollständigen, rationellen und organisierten Befriedigung ihrer persönlichen und gemeinsamen Bedürfnisse und Interessen in den gesellschaftlichen Tätigkeitsbereichen und in bestimmten Bereichen der materiellen Produktion, zusammen mit den Arbeitern in den Organisationen der assoziierten Arbeit dieser Tätigkeitsbereiche, sich selbstverwaltende Interessengemeinschaften, in denen sie den freien Austausch der Arbeit vollziehen und die Beziehungen von gemeinsamem Interesse unmittelbar regeln. die Arbeiter und Werktätigen gründen sich selbstverwaltende Interessengemeinschaften auch zur Befriedigung bestimmter eigener persönlicher und gemeinsamer Bedürfnisse und Interessen durch die Vereinigung von Mitteln nach den Grundsätzen der Wechselseitigkeit und der Solidarität.

Die Werktätigen, die Tätigkeiten selbständig, durch persönliche Arbeit, mit Mitteln im Eigentum von Bürgern ausüben, haben aufgrund ihrer Arbeit im Prinzip die gleiche gesellschaftlich-ökonomische Stellung und im Grunde die gleichen Rechte und Pflichten wie die Arbeiter in den Organisationen der assoziierten Arbeit.

Bauern, die ein durch diese Verfassung bestimmtes Eigentumsrecht an bestellbarem Boden genießen, haben das Recht und die Pflicht, diesen Boden zur Förderung der landwirtschaftlichen Produktion im eigenen Interesse und im Interesse der sozialistischen Gemeinschaft zu nutzen. Die sozialistische Gemeinschaft unterstützt die Anstrengungen der Bauern zur Hebung ihrer Arbeitsproduktivität und die freie Vereinigung in Genossenschaften und andere Formen des Zusammenschlusses, um ihre Arbeits- und Lebensbedingungen zu verbessern.

Zum Zweck einer organisierten Eingliederung der Bauern in die sozialistischen, auf Selbstverwaltung beruhenden, gesellschaftlich-ökonomischen Beziehungen sowie zur Förderung der landwirtschaftlichen Produktion werden die Voraussetzungen für deren Entwicklung auf der Grundlage der gesellschaftlichen Mittel und der gesellschaftlichen Arbeit gewährleistet; desgleichen die Voraussetzungen für die Vereinigung der Bauern und ihre Zusammenarbeit mit Organisationen der assoziierten Arbeit nach den Grundsätzen der Freiwilligkeit und Gleichberechtigung.

Zur Schaffung der materiellen Grundlage der Gleichberechtigung der Völker und Völkerschaften Jugoslawiens, zur Vereinheitlichung der materiellen Bedingungen des gesellschaftlichen Lebens und der Arbeit der Werktätigen sowie zum Zweck einer möglichst koordinierten Entwicklung der Wirtschaft in der Sozialistischen Föderativen Republik Jugoslaiwen insgesamt, wird im allgemeinen Interesse der beschleunigten Entwicklung der Produktivkräfte in den wirtschaftlich unterentwickelten Republiken und autonomen Gebietskörperschaften besondere Aufmerksamkeit gewidmet. Zu diesem Zweck werden die erforderlichen Mittel bereitgestellt und weitere Maßnahmen ergriffen.

Zur Verbesserung ihrer Arbeits- und Lebensbedingungen, zur Schaffung der Grundlage für ihre Stabilität, aus Gründen einer möglichst vollständigen Nutzung der Entwicklungsmöglichkeiten der Produktivkräfte der Gesellschaft und zur Hebung der Produktivität ihrer und der gesamten gesellschaftlichen Arbeit, zur Entwicklung sozialistischer Selbstverwaltungsbeziehungen auf dieser Grundlage sowie zur Überwindung des elementaren Wirkens des Marktes koordinieren die Arbeiter in den Grundorganisationen und anderen Organisationen der assoziierten Arbeit und der Werktätigen in den sich selbstverwaltenden Interessengemeinschaften und in anderen Selbstverwaltungsorganisationen und -gemeinschaften sowie in den gesellschaftlich-politischen Gemeinscahften, gestützt auf wissenschaftliche Erkenntnisse und die auf diesen beruhenden Einschätzungen der Entwicklungsmöglichkeiten, durch die Planung ihrer Arbeit und der Entwicklung, die Beziehungen in der gesellschaftlichen Reproduktion und richten die Entwicklung der gesellschaftlichen Produktion und anderer gesellschaftlicher Tätigkeiten und ihren auf der Grundlage der Selbstverwaltung festgesetzten gemeinsamen Interessen und Zielen aus.

 

IV.

U Socijalističkoj Federativnoj Republici Jugoslaviji sva vlast pripada radničkoj klasi u savezu sa svim radnim ljudima grada i sela.

U cilju izgradnje društva kao slobodne zajednice proizvođača, radnička klasa i svi radni ljudi razvijaju socijalističku samoupravnu demokratiju kao poseban oblik diktature proletarijata:

- i to obezbeđuju revolucionarnim ukidanjem i ustavnom zabranom svakog oblika društveno-ekonomskih i političkih odnosa i organizacija, zasnovanih na klasnoj eksploataciji i svojinskom monopolu, i svakog političkog djelovanja usmjerenog na uspostavljanje takvih odnosa,
- ostvarivanjem samoupravljanja u organizacijama udruženog rada, mjesnim zajednicama, samoupravnim interesnim zajednicama i drugim samoupravnim organizacijama i zajednicama kao i u društveno-političkim zajednicama i društvu uopće, i međusobnim povezivanjem i suradnjom tih organizacija i zajednica,

- slobodnim i ravnopravnim samoupravnim uređivanjem međusobnih odnosa i usklađivanjem zajedničkih i općih interesa radnih ljudi i njihovih samoupravnih organizacija i zajednica samoupravnim sporazumijevanjem i društvenim dogovaranjem,
- odlučivanjem radnih ljudi u ostvarivanju vlasti i upravljanju drugim društvenim poslovima u osnovnim organizacijama udruženog rada i drugim osnovnim samoupravnim organizacijama i zajednicama putem delegacija i delegata u organima upravljanja samoupravnih organizacija i zajednica, kao i putem delegacija i delegata u skupštinama društveno-političkih zajednica i drugim organima samoupravljanja,
- obavještavanjem radnih ljudi o svim pitanjima od značaja za ostvarivanje njihovog društveno-ekonomskog položaja i za što potpunije i kvalifikovanije odlučivanje u vršenju funkcija vlasti i upravljanja drugim društvenim poslovima,

- javnošću rada svih organa vlasti i samoupravljanja i nosilaca samoupravnih, javnih i drugih društvenih funkcija,
- ličnom odgovornošću nosilaca samoupravnih, javnih i drugih društvenih funkcija, odgovornošću organa vlasti i samoupravljanja, smjenjivošću nosilaca samoupravnih javnih i drugih društvenih funkcija i ograničavanjem njihovog ponovnog izbora i postavljanja na određene funkcije,

- ostvarivanjem kontrole radnika i drugih radnih ljudi i društvene kontrole uopće nad radom nosilaca samoupravnih javnih i drugih društvenih funkcija u samoupravnim organizacijama i zajednicama i u društveno-političkim zajednicama,

- ostvarivanjem i zaštitom ustavnosti i zakonitosti,
- društveno-političkom djelatnošću socijalističkih snaga organizovanih u društveno-političke organizacije,
- slobodnim i svestranim aktivnostima ljudi. Samoupravljanje radnih ljudi u osnovnim organizacijama udruženog rada, mjesnim zajednicama, samoupravnim interesnim zajednicama i drugim osnovnim samoupravnim organizacijama i zajednicama osnova je jedinstvenog sustava samoupravljanja i vlasti radničke klase i svih radnih ljudi.
 

Radi obezbeđivanja uvjeta svoga života i rada i društvenog razvoja i stvaranja socijalističke zajednice, radni ljudi u općini, kao samoupravnoj i osnovnoj društveno-političkoj zajednici, i u drugim društveno-političkim zajednicama, povezivanjem svojih organizacija udruženog rada i drugih samoupravnih organizacija i zajednica, djelovanjem društveno-političkih organizacija, samoupravnim sporazumijevanjem, društvenim dogovaranjem i funkcioniranjem skupština kao zajedničkih organa svih ljudi i njihovih organizacija i zajednica, ostvaruju svoje zajedničke interese, vrše vlast i upravljaju drugim društvenim poslovima.

 

Ustavom utvrđene funkcije vlasti i upravljanja drugim društvenim poslovima u društveno-političkim zajednicama vrše skupštine društveno-političkih zajednica, kao izabrane i smjenjive delegacije radnih ljudi u samoupravnim organizacijama i zajednicama i društveno-političkim organizacijama i drugi skupštinama odgovorni organi.

Radi što potpunijeg učešća radnih ljudi i svih organizovanih socijalističkih snaga u ostvarivanju vlasti i upravljanju drugim društvenim poslovima i radi usklađivanja njihovih zajedničkih i općih društvenih interesa, organi društveno-političkih zajednica razmatraju inicijative, mišljenja i prijedloge društveno-političkih organizacija, zauzimaju stavove o njima i surađuju sa društveno-političkim organizacijama.
 

Radnička klasa i svi radni ljudi i putem državne vlasti općeobaveznim normama osiguraju socijalističke društvene odnose, razvoj društva i upravljanje društvenim poslovima na samoupravnim osnovama, štite slobode i prava čovjeka i građanina, socijalističke samoupravne odnose i samoupravna prava radnih ljudi, rješavaju društvene sukobe i štite ustavom utvrđeni poredak.

 

Samoupravni položaj i prava radnog čovjeka u osnovnim i drugim organizacijama udruženog rada, mjesnim zajednicama, samoupravnim interesnim zajednicama i u drugim samoupravnim organizacijama i zajednicama, samoupravni položaj radnih ljudi u općini, slobodno samoupravno udruživanje, aktivnost i stvaralaštvo radnih ljudi, ravnopravnost naroda i narodnosti i slobode, prava i dužnosti čovjeka i građanina, utvrđeni ovim ustavom, osnova su, granica i pravac ostvarivanja prava i dužnosti društveno-političkih zajednica u vršenju funkcije vlasti.


 

Društvena samozaštita, kao funkcija samoupravnog društva, ostvaruje se aktivnostima radnih ljudi, građana, organizacija udruženog rada i drugih samoupravnih organizacija i zajednica, društveno-političkih i drugih organizacija i društveno-političkih zajednica, radi zaštite ustavnog uređenja samoupravnih prava radnih ljudi i drugih prava i sloboda čovjeka i građanina, radi zaštite društvene imovine, osiguravanja lične i imovinske sigurnosti radnih ljudi i građana i radi slobodnog društvenog razvoja.
 

Radi ostvarivanja i usklađivanja svojih interesa i samoupravnih prava u skladu sa općim interesima socijalističkog društva, kao i radi vršenja određenih društvenih poslova i razvijanja raznovrsnih aktivnosti, radni ljudi i građani slobodno se udružuju u društveno-političke i druge društvene organizacije i udruženja građana, kao sastavni dio socijalističkog samoupravnog sustava.
 

Društveno-političke organizacije, kao oblik slobodnog političkog organizovanja radnih ljudi na klasnim socijalističkim osnovama, aktivan su činilac razvoja i zaštite socijalističkog samoupravnog društva.

 

IV.

V Socialistični federativni republiki Jugoslaviji pripada vsa oblast delavskemu razredu skupaj z vsemi delovnimi ljudmi mesta in vasi.

Za zgraditev družbe kot svobodne skupnosti proizvajalcev razvijajo delavski razred in vsi delovni ljudje socialistično samoupravno demokracijo kot posebno obliko diktature proletariata, in to zagotavljajo:

- z revolucionarnim odpravljanjem in z ustavno prepovedjo sleherne oblike družbenoekonomskih in političnih odnosov in organizacij, ki bi temeljili na razrednem izkoriščanju in lastninskem monopolu, in vsakršnega političnega delovanja za vzpostavitev takih odnosov;
- z uresničevanjem samoupravljanja v organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih kot tudi v družbenopolitičnih skupnostih in v družbi nasploh ter z medsebojnim povezovanjem in sodelovanjem teh organizacij in skupnosti;

- s svobodnim in enakopravnim samoupravnim urejanjem medsebojnih odnosov ter z usklajevanjem skupnih in splošnih interesov delovnih ljudi in njihovih samoupravnih organizacij in skupnosti s samoupravnim sporazumevanjem in z družbenim dogovarjanjem;
- z odločanjem delovnih ljudi pri uresničevanju oblasti in pri upravljanju drugih družbenih zadev v temeljnih organizacijah združenega dela in v drugih temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih, po delegacijah in delegatih v organih upravljanja samoupravnih organizacij in skupnosti, kot tudi po delegacijah in delegatih v organih upravljanja samoupravnih organizacij in skupnosti, kot tudi po delegacijah v skupščinah družbenopolitičnih skupnosti in v drugih organih samoupravljanja;
- z obveščanjem delovnih ljudi o vseh vprašanjih ki so pomembna za njihov družbenoekonomski položaj in za kar najbolj popolno in kvalificirano odločanje pri izvrševanju funkcij oblasti in upravljanja drugih družbenih zadev;

- z javnostjo dela vseh organov oblasti in samoupravljanja ter nosilcev samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij;
- z osebno odgovornostjo nosilcev samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij, z odgovornostjo organov oblasti in samoupravljanja, z zamenljivostjo nosilcev samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij ter z omejevanjem njihove ponovne izvolitve in imenovanja za določene funkcije;

- s kontrolo delavcev in drugih delovnih ljudi in sploh z družbenim nadzorstvom nad delom nosilcev samoupravnih javnih in drugih družbenih funkcij v samoupravnih organizacijah in skupnostih ter v družbenopolitičnih skupnostih;

- z uresničevanjem in varstvom ustavnosti in zakonitosti;
- z družbenopolitično dejavnostjo socialističnih sil, organiziranih v družbenopolitične organizacije;
- s svobodnimi in vsestranskimi dejavnostmi ljudi. Samoupravljanje delovnih ljudi v temeljnih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih ha v drugih temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih je osnova enotnega sistema samoupravljanja in oblasti delavskega razreda in vseh delovnih ljudi.

 

Da bi si zagotovili pogoje za življenje in delo ter družben razvoj in da bi ustvarili socialistično skupnost, uresničujejo delovni ljudje skupne interese, izvršujejo oblast in upravljajo druge družbene zadeve v občini kot samoupravni in temeljni družbenopolitični skupnosti in v drugih družbenopolitičnih skupnostih s povezovanjem svojih organizacij združenega dela tez drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, z delovanjem družbenopolitičnih organizacij, s samoupravnim sporazumevanjem, z družbenim dogovarjanjem in delovanjem skupščin kot skupnih organov vseh ljudi, njihovih organizacij in skupnosti.


 

Z ustavo določene funkcije oblasti in upravljanja drugih družbenih zadev izvršujejo v družbenopolitičnih skupnostih skupščine družbenopolitičnih skupnosti kot izvoljene in zamenljive delegacije delovnih ljudi v samoupravnih organizacijah in skupnost h ter družbenopolitičnih organizacijah in drugi skupščinam odgovorni organi.
 

Da bi bili delovni ljudje in vse organizirane socialistične sile kar najbolj udeleženi pri uresničevanju oblasti in pri upravljanju drugih družbenih zadev in da bi se usklajevali njihovi skupni in splošni družbeni interesi, obravnavajo organi družbenopolitičnih skupnosti pobude, mnenja in predloge družbenopolitičnih organizacij, zavzemajo do njih stališča in sodelujejo z družbenopolitičnimi organizacijami.

 

Delavski razred in vsi delovni ljudje zagotavljajo tudi po državni oblasti s splošno obveznimi normami socialistične družbene odnose, razvoj družbe in upravljanje družbenih zadev na samoupravnih temeljih; varujejo svoboščine in pravice človeka in občana, socialistične samoupravne odnose in samoupravne pravice delovnih ljudi, rešujejo družbene konflikte in varujejo z ustavo določeni red.

 

Samoupravni položaj in pravice delovnega človeka v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, samoupravni položaj delovnih ljudi v občini, svobodno samoupravno združevanje, dejavnost, in ustvarjalnost delovnih ljudi, enakopravnost narodov in narodnosti ter svoboščine, pravice in dolžnosti človeka in občana, določene s to ustavo, so temelj, meja in smer uresničevanja pravic in dolžnosti družbenopolitičnih skupnosti pri izvrševanju funkcije oblasti:


 

Delovni ljudje, občani, organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti, družbenopolitične in druge organizacije ter družbenopolitične skupnosti s svojimi dejavnostmi uresničujejo družbeno samozaščito kot funkcijo samoupravne družbe zato: da varujejo ustavno ureditev, samoupravne Pravice delovnih ljudi ter druge pravice in svoboščine človeka in občana, varujejo družbeno premoženje in zagotavljajo osebno in premoženjska varnost delovnih ljudi in občanov ter svoboden družbeni razvoj.
 

Za uresničevanje in usklajevanje svojih interesov in samoupravnih pravic v skladu s splošnimi interesi socialistične družbe ter za opravljanje določenih družbenih zadev in za razvijanje raznovrstnih dejavnosti se delovni ljudje in občani svobodno združujejo v družbenopolitične in druge družbene organizacije in društva kot sestavni del socialističnega samoupravnega sistema.
 

Družbenopolitične organizacije so kot oblika svobodnega političnega organiziranja delovnih ljudi na razrednih socialističnih temeljih dejavnik razvoja in varstva socialistične samoupravne družbe.

 

IV.

In der Sozialistischen Föderativen Republik Jugoslawien steht alle Macht der Arbeiterklasse im Bündnis mit allen Werktätigen in Stadt und Land zu.

Zum Zweck des Ausbaus der Gesellschaft als einer freien Gemeinschaft von Produzenten entwickeln die Arbeiterklasse und alle Werktätigen die sozialistische auf Selbstverwaltung beruhende Demokratie als besondere Form der Diktatur des Proletariats, und gewährleisten dieses:
durch revolutionäre Abschaffung und verfassungsmäßiges Verbot jeglicher Form von gesellschaftlich-ökonomischen und politischen Beziehungen und Organisationen, die auf Klassenausbeutung und Eigentumsmonopol gegründet sind, sowie jeglicher auf die Herstellung solcher Verhältnisse ausgerichteten politischen Tätigkeit;
- durch Verwirklichung der Selbstverwaltung in den Organisationen der assoziierten Arbeit, den örtlichen Gemeinschaften, den sich selbstverwaltenden Interessengemeinschaften und anderen Selbstverwaltungsorganisationen und -gemeinschaften sowie in den gesellschaftlich-politischen Gemeinschaften und in der Gesellschaft überhaupt: ferner durch wechselseitige Verbindung und Zusammenarbeit dieser Organisationen und Gemeinschaften;
- durch freie, gleichberechtigte, nach Selbstverwaltungsgrundsätzen getroffene Regelung der wechselseitigen Beziehungen und durch die Koordination der gemeinsamen und allgemeinen Interessen der Werktätigen und ihrer Selbstverwaltungsorganisationen und -gemeinschaften über den Abschluß von Selbstverwaltungsabkommen und gesellschaftlichen Vereinbarungen;
- durch die Entscheidung der Werktätigen bei der Ausübung er Macht und der Verwaltung der übrigen gesellschaftlichen Angelegenheiten in den Grundorganisationen der assoziierten Arbeit und anderen Selbstverwaltungsgrundorganisationen und -gemeinschaften, über die Delegationen und Delegierten in den Verwaltungsorganen der Selbstverwaltungsorganisationen und -gemeinschaften, sowie über die Delegationen und Delegierten in den Versammlungen der gesellschaftlich-politischen Gemeinschaften und anderen Selbstverwaltungsorganen;
- durch die Information der Werktätigen über alle Fragen, die für die Realisierung ihrer gesellschaftlich-ökonomischen Stellung und für eine möglichst vollständige und qualifizierte Beschlußfassung bei der Ausübung der Funktionen der Macht und der Verwaltung der übrigen gesellschaftlichen Angelegenheiten von Bedeutung sind;
- durch die Öffentlichkeit der Arbeit aller Organe der Macht und der Selbstverwaltung sowie der Träger von Selbstverwaltungs-, öffentlichen und anderen gesellschaftlichen Funktionen;
- durch die persönliche Verantwortung der Träger von Selbstverwaltungs-, öffentlichen und anderen gesellschaftlichen Funktionen, durch die Verantwortung der Organe der Macht und der Selbstverwaltung, durch die Absetzbarkeit der Träger von Selbstverwaltungs-, öffentlichen und anderen gesellschaftlichen Funktionen sowie durch die Begrenzung ihrer Wiederwahl und Ernennung für bestimmte Funktionen;
- durch Ausübung der Kontrolle der Arbeiter und anderen Werktätigen und der gesellschaftlichen Kontrolle über die Arbeit der Träger von Selbstverwaltungs-, öffentlichen und anderen gesellschaftlichen Funktionen in den Selbstverwaltungsorganisationen und -gemeinschaften und in den gesellschaftlich-politischen Gemeinschaften überhaupt;
- durch die Verwirklichung und den Schutz der Verfassungsmäßigkeit und Gesetzmäßigkeit;
- durch die gesellschaftlich-politische Tätigkeit der in den gesellschaftlich-politischen Organisationen organisierten sozialistischen Kräfte;
- durch die freien und allseitigen Aktivitäten der Menschen. Die Selbstverwaltung der Werktätigen in den Grundorganisationen der assoziierten Arbeit, den örtlichen Gemeinschaften, den sich selbstverwaltenden Interessengemeinschaften und anderen Selbstverwaltungsgrundorganisationen und -gemeinschaften bildet die Grundlage des einheimischen Systems der Selbstverwaltung und der Macht der Arbeiterklasse und aller Werktätigen.

Zur Sicherstellung der Voraussetzungen ihres Lebens, ihrer Arbeit und der gesellschaftlichen Entwicklung sowie zur Schaffung einer sozialistischen Gemeinschaft verwirklichen die Werktätigen ihre gemeinsamen Interessen, üben die Macht aus und verwalten die übrigen gesellschaftlichen Angelegenheiten: in der Gemeinde als sich selbstverwaltender und grundlegender, gesellschaftlich-politischer Gemeinschaft und in anderen gesellschaftlich-politischen Gemeinschaften, durch Verbindung ihrer Organisationen der assoziierten Arbeit und anderer Selbstverwaltungsorganisationen und -gemeinschaften, durch das Wirken der gesellschaftlich-politischen Organisationen, durch den Abschluß von Selbstverwaltungsabkommen und gesellschaftlichen Vereinbarungen sowie durch das Wirken der Versammlungen als gemeinsamen Organen aller Menschen, ihrer Organisationen und Gemeinschaften.

Die durch die Verfassung bestimmten Funktionen der Macht und der Verwaltung der übrigen gesellschaftlichen Angelegenheiten in den gesellschaftlich-politischen Gemeinschaften als gewählte und ablösbare Delegationen der Werktätigen in den Selbstverwaltungsorganisationen und -gemeinschaften und in den gesellschaftlich-politischen Organisationen sowie andere, den Versammlungen verantwortliche Organe wahr.

Zum Zweck einer möglichst umfassenden Mitwirkung der Werktätigen und aller organisierten sozialistischen Kräfte an der Ausübung der Macht und der Verwaltung der übrigen gesellschaftlichen Angelegenheiten und zum Zweck der Koordination ihrer gemeinsamen und der allgemeinen gesellschaftlichen Interessen erörtern die Organe der gesellschaftlich-politischen Gemeinschaften die Initiativen, Stellungnahmen und Vorschläge der gesellschaftlich-politischen Organisationen, nehmen zu ihnen Stellung und arbeiten mit den gesellschaftlich-politischen Organisationen zusammen.

Die Arbeiterklasse und alle Werktätigen gewährleisten die sozialistischen gesellschaftlichen Beziehungen, die Entwicklung der Gesellschaft und die Verwaltung der gesellschaftlichen Angelegenheiten auf Selbstverwaltungsgrundlage auch über die staatliche Macht, durch allgemein verbindliche Normen; ebenso schützen sie die Freiheiten und Rechte der Menschen und Bürger, die sozialistischen Selbstverwaltungsbeziehungen und die Selbstverwaltungsrechte der Werktätigen, lösen sie gesellschaftliche Konflikte und schützen sie die durch die Verfassung festgelegte Ordnung.

Die Selbstverwaltungsposition und die Rechte des Werktätigen in den Grundorganisationen und anderen Organisationen der assoziierten Arbeit, in den örtlichen gemeinschaften, den sich selbstverwaltenden Interessengemeinschaften und in den übrigen Selbstverwaltungsorganisationen und -gemeinschaften, die Selbstverwaltungsposition der Werktätigen in der Gemeinde, die freie Vereinigung nach Selbstverwaltungsgrundsätzen, die Aktivität und die schöpferische Kraft der Werktätigen, die Gleichberechtigung der Völker und Völkerschaften sowie die durch diese Verfassung festgelegten Freiheiten, Rechte und Pflichten der Menschen und Bürger bilden die Grundlagen, die Grenze und die Zielrichtung für die Verwirklichung der Rechte und Pflichten der gesellschaftlich-politischen Gemeinschaften bei der Ausübung der Funktion der Macht.

Der gesellschaftliche Selbstschutz wird als Funktion der sich selbstverwaltenden Gesellschaft durch die Aktivitäten der Werktätigen, der Bürger, der Organisationen der assoziierten Arbeit und anderer Selbstverwaltungsorganisationen und -gemeinschaften; der gesellschaftlich-politischen Gemeinschaften ausgeübt, zum Schutz der Verfassungsordnung, der Selbstverwaltungsrechte der Werktätigen und anderer Rechte und Freiheiten der Menschen und Bürger, zum Schutz des gesellschaftlichen Eigentums, zur Gewährleistung der die Person und der Vermögen betroffenen Sicherheit der Werktätigen und Bürger sowie zum Zweck einer freien gesellschaftlichen Entwicklung.

Zur Verwirklichung und Koordination ihrer Interessen und Selbstverwaltungsrechte im Einklang mit den allgemeinen Interessen der sozialistischen Gesellschaft, zur Wahrnehmung bestimmter gesellschaftlicher Angelegenheiten und zur Entwicklung verschiedenartiger Aktivitäten schließen sich die Werktätigen und Bürger frei in gesellschaftlich-politischen und anderen gesellschaftlichen Organisationen und Vereinigungen von Bürgern als integralem Bestandteil des sozialistischen Selbstverwaltungssystems zusammen.

Gesellschaftlich-politische Organisationen als Form der freien politischen Organisation der Werktätigen, auf einer klassenmäßige sozialistischen Grundlage, stellen einen aktiven Faktor der Entwicklung und des Schutzes der sozialistischen, sich selbstverwaltenden Gesellschaft dar.

 

V.

Slobode, prava i dužnosti čovjeka i građanina, utvrđeni ovim ustavom, nerazdvojni su dio i izraz socijalističkih samoupravnih demokratskih odnosa u kojima se čovjek oslobađa svake eksploatacije i samovolje i svojim radom stvara uvjete za svestrani razvitak i slobodno izražavanje i zaštitu svoje ličnosti i za poštovanje ljudskog dostojanstva. Slobode i prava čovjeka i građanina ograničeni su samo jednakim slobodama i pravima drugih i interesima socijalističkog društva. Socijalističko društvo osigurava uvjete za što potpunije ostvarivanje i zaštitu sloboda i prava utvrđenih ovim ustavom. Svaka aktivnost kojom se narušavaju ove slobode i prava čovjeka i građanina protivna je interesima socijalističkog društva.
 

Polazeći od toga da su obrazovanje, nauka i kultura bitan činilac razvoja socijalističkog društva, podizanja produktivnosti rada, razvoja stvaralačkih snaga ljudi i svestranog razvoja ličnosti, humanizovanja socijalističkih samoupravnih odnosa i općeg napretka društva, socijalistička zajednica osigurava slobodu stvaralaštva i stvara uvjete za razvoj i unapređivanje obrazovanja, naučnog, kulturnog i umjetničkog stvaralaštva kako bi što uspešnije služili podizanju stvaralačkih sposobnosti radnih ljudi, unapređivanju socijalističkih društvenih odnosa i svestranom razvoju slobodne i humanizovane ličnosti.

 

Odgoj i obrazovanje se zasnivaju na tekovinama suvremene nauke i posebno marksizma, kao osnovama naučnog socijalizma, služe osposobljavanju radnih ljudi za rad i za samoupravljanje i njihovom odgajanju u duhu tekovina socijalističke revolucije, socijalističke etike, samoupravnog demokratizma, socijalističkog patriotizma, bratstva i jedinstva, ravnopravnosti naroda i narodnosti i socijalističkog internacionalizma.
 

Radni ljudi u organizacijama udruženog rada i drugim samoupravnim organizacijama i zajednicama, na osnovama solidarnosti i uzajamnosti i socijalističkog humanizma, osiguraju svoju ekonomsku i socijalnu sigurnost i stvaraju sve povoljnije uvjete za život i rad i za razvoj svestrane ličnosti radnog čovjeka. Ovi ciljevi socijalne politike ostvaruju se stalnim poboljšavanjem i ujednačavanjem uvjeta života i rada, prevazilaženjem na osnovama solidarnosti i uzajamnosti, razlika koje proizlaze iz materijalne nerazvijenosti i drugih nejednakih uvjeta života i rada, izjednačavanjem mogućnosti obrazovanja i rada i onemogućavanjem i otklanjanjem socijalnih razlika koje nisu zasnovane na primjeni načela raspodjele prema radu.

 

Socijalistička društvena zajednica osigurava materijalne i druge uvjete za ostvarivanje prava boraca, vojnih invalida i porodica palih boraca, kojima se garantuje njihova socijalna sigurnost.

Radi zaštite i unapređivanja čovjekove sredine, radni ljudi i građani, organizacije udruženog rada, druge samoupravne organizacije i zajednice i socijalističko društvo osiguraju uvjete za očuvanje i unapređivanje prirodnih i drugih vrijednosti čovjekove sredine koje su od interesa za zdrav, siguran i djelotvoran život i rad sadašnjih i budućih generacija.

 

V.

Svoboščine, pravice in dolžnosti človeka in občana, ki jih določa ta ustava, so neločljiv del in izraz socialističnih samoupravnih demokratičnih odnosov, v katerih se človek osvobaja vsakršnega izkoriščanja in samovolje ter s svojim delom ustvarja možnosti za vsestranski razvoj in svobodno izražanje ter varstvo svoje osebnosti in za spoštovanje človekovega dostojanstva, Svoboščine in pravice človeka in občana so omejene samo z enakimi svoboščinami in pravicami drugih in z interesi socialistične družbe. Socialistična družba zagotavlja pogoje za kar najpopolnejše uresničevanje in varstvo svoboščin in pravic, ki jih določa ta ustava. Vsakršna dejavnost, ki bi kratila te svoboščine in pravice človeka in občana, bi bila v nasprotju z interesi socialistične družbe.
 

Izobraževanje, znanost in kultura so bistven dejavnik razvoja socialistične družbe, večje produktivnosti dela, razvoja ustvarjalnih sil ljudi in vsestranskega razvoja osebnosti, humaniziranja socialističnih samoupravnih odnosov in splošnega napredka družbe; zato socialistična skupnost zagotavlja svobodo ustvarjanja in ustvarja možnosti za razvoj in napredek izobraževanja ter znanstvenega, kulturnega in umetniškega ustvarjanja, da bi se kar najuspešneje razvijale ustvarjalne sposobnosti delovnih ljudi, socialistični družbeni odnosi in svobodna in humana osebnost.


 

Vzgoja in izobraževanje temeljita na dosežkih sodobne znanosti in zlasti na marksizmu, kot osnovah znanstvenega socializma, in naj usposabljata delovne ljudi za delo in samoupravljanje ter jih vzgajata v duhu pridobitev socialistične revolucije, socialistične etike, samoupravnega demokratizma, socialističnega patriotizma, bratstva in enotnosti; enakopravnosti narodov in narodnosti in socialističnega internacionalizma.

 

Delovni ljudje v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih si na temeljih solidarnosti in vzajemnosti ter socialističnega humanizma zagotavljajo ekonomsko in socialno varnost in ustvarjajo čedalje ugodnejše možnosti za življenje in delo in za razvoj vsestranske osebnosu delovnega človeka. Ti cilji socialne politike se uresničujejo z nenehnim zboljševanjem in izenačevanjem življenjskih razmer in delovnih pogojev, s tem, da se na temeljih solidarnosti in vzajemnosti premagujejo razlike, ki izvirajo iz materialne nerazvitosti in drugih neenakih možnosti za življenje in delo, izenačujejo možnosti za izobraževanje in delo ter onemogočajo In odpravljajo socialne razlike, ki ne izvirajo iz uporabe načela delitve po delu.

 

Socialistična družbena skupnost zagotavlja materialne in druge pogoje za uresničevanje pravic borcev, vojaških invalidov in družin padlih borcev, ki se jim zagotavlja socialna varnost.

Za varstvo in zboljševanje človekovega okolja zagotavljajo delovni ljudje in občani, organizacije združenega dela, druge samoupravne organizacije in skupnosti in socialistična družba možnosti za ohranitev razvoj naravnih in drugih vrednot človekovega okolja, ki so pomembne za zdravo, varno in ustvarjalno življenje in delo sedanjega in prihodnjih rodov.

 

V.

Die durch diese Verfassung festgelegten Freiheiten, Rechte und Pflichten der Menschen und der Bürger stellen einen unabtrennbaren Teil und den Ausdruck sozialistischer, auf Selbstverwaltung beruhender, demokratischer Verhältnisse dar, in denen der Mensch von jeglicher Ausbeutung und Willkür befreit ist und durch seine Arbeit die Voraussetzungen für eine umfassende Entwicklung, den freien Ausdruck und den Schutz seiner Persönlichkeit sowie für die Achtung der menschlichen Würde schafft. Die Freiheiten und Rechte der Menschen und der Bürger sind nur durch die gleichen Freiheiten und Rechte anderer und durch die Interessen der sozialistischen Gesellschaft begrenzt. Die sozialistische Gesellschaft gewährleistet die Voraussetzungen für eine möglichst umfassende Ausübung und für den Schutz der durch diese Verfassung festgelegten Freiheiten und Rechte. Jede Aktivität, durch die diese Freiheiten und Rechte der Menschen und Bürger verletzt werden, ist gegen die Interessen der sozialistischen Gesellschaft gerichtet.

Davon ausgehend, daß Bildung, Wissenschaft und Kultur einen wesentlichen Faktor für die Entwicklung der sozialistischen Gesellschaft, die Hebung der Arbeitsproduktivität, die Entwicklung der schöpferischen Kräfte der Menschen und eine umfassende Entwicklung der Persönlichkeit, die Humanisierung der sozialistischen Selbstverwaltungsbeziehungen und den allgemeinen Fortschritt der Gesellschaft bilden, gewährleistet die sozialistische Gemeinschaft die schöpferische Freiheit und schafft die Voraussetzungen für die Entwicklung der Verbesserung des Bildungswesens, des wissenschaftlichen, kulturellen und künstlerischen Schaffens, um möglichst einen erfolgreich der Hebung der schöpferischen Fähigkeiten der Werktätigen, der Vervollkommnung der sozialistischen gesellschaftlichen Beziehungen und einer umfassenden Entwicklung der freien humanen Persönlichkeit zu dienen.

Das Erziehungs- und Bildungswesen stützt sich auf die Errungenschaften der zeitgenössischen Wissenschaft, insbesondere des Marxismus als der Grundlage der wissenschaftlichen Sozialismus und dient der Befähigung der Werktätigen für die Arbeit und die Selbstverwaltung und ihrer Erziehung im Geiste der Errungenschaften der sozialistischen Revolution, der sozialistischen Ethik, der auf Selbstverwaltung beruhenden Demokratie, des sozialistischen Patriotismus, der Brüderlichkeit und Einheit, der Gleichberechtigung der Völker und Völkerschaften und des sozialistischen Internationalismus.

Die Werktätigen in den Organisationen der assoziierten Arbeit und in anderen Selbstverwaltungsorganisationen und -gemeinschaften stellen ihre wirtschaftliche und soziale Sicherheit auf der Grundlage der Solidarität, der Wechselseitigkeit und des sozialistischen Humanismus sicher und schaffen zunehmend günstige Bedingungen für das Leben, die Arbeit und für die Entwicklung der gesamten Persönlichkeit des Werktätigen. Diese Ziele der Sozialpolitik werden erreicht durch eine ständige Verbesserung und Angleichung der Lebens- und Arbeitsbedingungen, durch die Überwindung von Unterschieden, die aus der materiellen Unterentwicklung und anderen ungleichen Lebens- und Arbeitsbedingungen erwachsen - auf der Grundlage der Solidarität und Gegenseitigkeit , durch Angleichung der Bildungs- und Arbeitsmöglichkeiten und durch die Beseitigung der bestehenden sozialen Unterschiede sowie der Verhinderung ihres Entstehens, soweit sie nicht auf der Anwendung des Grundsatzes der Verteilung nach der Arbeit beruhen.

Die sozialistische gesellschaftliche Gemeinschaft gewährleistet die materiellen und sonstigen Voraussetzungen für die Befriedigung der Rechte von Kriegsteilnehmern, Kriegsinvaliden und Familien gefallener Kriegsteilnehmer, denen ihre soziale Sicherheit verbürgt wird.

Zum Schutz und zur Förderung der Umwelt des Menschen gewährleisten die Werktätigen und Bürger, die Organisationen der assoziierten Arbeit, andere Selbstverwaltungsorganisationen und -gemeinschaften sowie die sozialistische Gesellschaft die Voraussetzungen zur Erhaltung und Förderung der natürlichen und sonstigen Werte der Umwelt des Menschen, die für ein gesundes, sicheres und schaffensreiches Leben der heutigen und künftiger Generationen wichtig sind.

 

VI.

Delovni ljudje in občani ter narodi in narodnosti Jugoslavije so odločeni, da vse svoje sile usmerijo v ustvarjalno delo v miru in v graditev svoje samoupravne socialistične skupnosti. Zato si dosledno prizadevajo za politiko miru in so proti agresiji, vojni in agresivnim pritiskom katerekoli vrste. Da bi si zagotovili miren razvoj in socialistično graditev, so pripravljeni z vsemi silami in sredstvi, ki so jim na razpolago, z oboroženim bojem in z drugimi oblikami splošnega ljudskega odpora varovati in braniti svojo svobodo, neodvisnost, suverenost, teritorialno neokrnjenost in socialistični samoupravni red Socialistične federativne republike Jugoslavije. V ta namen organizirajo in razvijalo splošno ljudsko obrambo kot neločljiv del socialistične samoupravne družbene ureditve, zavedajoč se, da sta obrambna sposobnost družbe in pripravljenost države za obrambo večji, možnost agresije pa manjša, kolikor bolj razvita je splošna ljudska obramba kot oblika in vsebina obrambne organiziranosti družbene skupnosti. Krepitev obrambne sposobnosti države je sestavni del politike miru in enakopravnega mednarodnega sodelovanja.

 

Splošna ljudska obramba v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji je enoten sistem organiziranja, pripravljanja in udeležbe federacije, republik avtonomnih pokrajin, občin organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti. samoupravnih interesnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, družbenopolitičnih in drugih družbenih organizacij delovnih ljudi in občanov v oboroženem boju in v vseh drugih oblikah odpora ter pri izvrševanju drugih nalog, ki so pomembne za obrambo države. V splošni ljudski obrambi je oboroženi boj odločilna oblika upiranja agresiji. Oborožene sile Socialistične federativne republike Jugoslavije so nosilec oboroženega boja in tvorijo enotno celoto. Vrhovno vodstvo in poveljevanje oboroženim silam zagotavljata enotnost in nedeljivost oboroženega boja.

 

 

VI.

Delovni ljudje in občani ter narodi in narodnosti Jugoslavije so odločeni, da vse svoje sile usmerijo v ustvarjalno delo v miru in v graditev svoje samoupravne socialistične skupnosti. Zato si dosledno prizadevajo za politiko miru in so proti agresiji, vojni in agresivnim pritiskom katerekoli vrste. Da bi si zagotovili miren razvoj in socialistično graditev, so pripravljeni z vsemi silami in sredstvi, ki so jim na razpolago, z oboroženim bojem in z drugimi oblikami splošnega ljudskega odpora varovati in braniti svojo svobodo, neodvisnost, suverenost, teritorialno neokrnjenost in socialistični samoupravni red Socialistične federativne republike Jugoslavije. V ta namen organizirajo in razvijalo splošno ljudsko obrambo kot neločljiv del socialistične samoupravne družbene ureditve, zavedajoč se, da sta obrambna sposobnost družbe in pripravljenost države za obrambo večji, možnost agresije pa manjša, kolikor bolj razvita je splošna ljudska obramba kot oblika in vsebina obrambne organiziranosti družbene skupnosti. Krepitev obrambne sposobnosti države je sestavni del politike miru in enakopravnega mednarodnega sodelovanja.


 

Splošna ljudska obramba v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji je enoten sistem organiziranja, pripravljanja in udeležbe federacije, republik avtonomnih pokrajin, občin organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti. samoupravnih interesnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, družbenopolitičnih in drugih družbenih organizacij delovnih ljudi in občanov v oboroženem boju in v vseh drugih oblikah odpora ter pri izvrševanju drugih nalog, ki so pomembne za obrambo države. V splošni ljudski obrambi je oboroženi boj odločilna oblika upiranja agresiji. Oborožene sile Socialistične federativne republike Jugoslavije so nosilec oboroženega boja in tvorijo enotno celoto. Vrhovno vodstvo in poveljevanje oboroženim silam zagotavljata enotnost in nedeljivost oboroženega boja.


 

 

VI.

Die Werktätigen und Bürger, die Völker und Völkerschaften Jugoslawiens verfolgen, entschlossen, all ihre Kräfte für die schöpferische Arbeit im Frieden und beim Ausbau der sozialistischen Selbstverwaltungsgemeinschaft einzusetzen, konsequent eine Politik des Friedens, gegen Aggression, Krieg und aggressive Bedrängung jeder Art. Um ihre friedliche Entwicklung und den Aufbau des Sozialismus sicherzustellen, sind sie entschlossen, mit allen verfügbaren Kräften und Mitteln, durch bewaffneten Kampf und andere Formen des allgemeinen  Volkswiderstandes, ihre Freiheit, Unabhängigkeit, Souveränität, territoriale Integrität und die sozialistische Selbstverwaltungsordnung der Sozialistischen Föderativen Republik Jugoslawiens zu schützen und zu verteidigen. Zu diesem Zweck organisieren und bilden die Werktätigen und Bürger sowie die Völker und Völkerschaften Jugoslawiens eine allgemeine Volksverteidigung als unabtrennbaren Bestandteil der sozialistischen, auf Selbstverwaltung beruhenden Gesellschaftsordnung, im Bewußtsein, daß die Verteidigungsfähigkeit der Gesellschaft und die Bereitschaft des Landes zur Verteidigung umso geringer ist, desto besser die allgemeine Volksverteidigung als Form und Inhalt der Verteidigungsorganisation der gesellschaftlichen gemeinschaft entwickelt ist. Die Stärkung der Verteidigungsfähigkeit des Landes bildet einen integralen Bestandteil der Friedenspolitik und einer auf Gleichberechtigung beruhenden internationalen Zusammenarbeit.

Die allgemeine Volksverteidigung in der Sozialistischen Föderativen Republik Jugoslawien bildet ein einheitliches System der Organisation der Vorbereitung und Zusammenarbeit des Bundes, der Republiken, der autonomen Gebietskörperschaften, der Gemeinden, der Organisationen der assoziierten Arbeit, der örtlichen Gemeinschaften, der sich selbst verwaltenden Interessengemeinschaften und anderer Selbstverwaltungsorganisationen und -gemeinschaften, der gesellschaftlich-politischen und anderer gesellschaftlicher Organisationen, der Werktätigen und Bürger im bewaffneten Kampf und in allen übrigen Formen des Widerstandes sowie bei der Durchführung anderer Aufgaben, die von Interesse für die Landesverteidigung sind. Bei der allgemeinen Volksverteidigung bildet der bewaffnete Kampf die entscheidende Form des Widerstandes, gegen eine Aggression. Die Streitkräfte der Sozialistischen Föderativen Republik Jugoslawien sind die Träger des bewaffneten Kampfes und bilden ein einheitliches Ganzes. Die oberste Führung und die Befehlsgwalt der Streitkräfte gewährleisten die Einheit und Unteilbarkeit des bewaffneten Kampfes.

 

VII.

Polazeći od uvjerenja da su miroljubiva koegzistencija i aktivna suradnja ravnopravnih država i naroda, bez obzira na razlike u njihovom društvenom uređenju, neophodan uvjet mira i društvenog napretka u svetu, Socijalistička Federativna Republika Jugoslavija zasniva svoje međunarodne odnose na načelima poštovanja nacionalne suverenosti i ravnopravnosti, nemješanja u unutrašnje poslove drugih zemalja, socijalističkog internacionalizma i rješavanja međunarodnih sporova mirnim putem. U svojim međunarodnim odnosima Socijalistička Federativna Republika Jugoslavija se pridržava načela Povelje Ujedinjenih nacija, ispunjava svoje međunarodne obaveze i aktivno učestvuje u djelatnosti međunarodnih organizacija kojima pripada.

 

Radi ostvarivanja ovih načela Socijalistička Federativna Republika Jugoslavija se zalaže
- za uspostavljanje i razvitak svih oblika međunarodne suradnje koji služe učvršćivanju mira, jačanju uzajamnog poštovanja, ravnopravnosti i prijateljstva naroda i država i njihovom zbližavanju za najširu i što slobodniju razmjenu materijalnih i duhovnih dobara, za slobodu međusobnog obavještavanja i za razvijanje drugih odnosa koji doprinose ostvarivanju zajedničkih privrednih, kulturnih i drugih interesa država, naroda i ljudi, a posebno razvitku demokratskih i socijalističkih odnosa u međunarodnoj suradnji, kao i društvenom napretku uopće, za prevazilaženje blokovske podele svijeta, za odbacivanje upotrebe sile ili pretnje silom u međunarodnim odnosima i za ostvarivanje općeg i potpunog razoružanja,

- za pravo svakog naroda slobodno određivati i izgrađivati svoje društveno i političko uređenje putevima i sredstvima koje slobodno bira,
- za pravo naroda na samoopredeljenje i nacionalnu nezavisnost i za njegovo pravo, radi postizanja ovih ciljeva, voditi oslobodilačku borbu,
- za poštovanje prava nacionalnih manjina, uključujući prava djelova naroda Jugoslavije koji žive u drugim zemljama kao nacionalne manjine,
- za međunarodnu podršku narodima koji vode pravednu borbu za svoju nacionalnu nezavisnost i oslobođenje od imperijalizma, kolonijalizma i svih drugih oblika nacionalnog ugnjetavanja i potčinjavanja,
- za razvijanje takve međunarodne suradnje koja osigurava ravnopravne ekonomske odnose u svijetu, suvjereno raspolaganje nacionalnim prirodnim bogatstvima i stvaranje uvjeta za brži razvitak nedovoljno razvijenih zemalja,

- za poštovanje općeprihvaćenih normi međunarodnog prava.

Zalažući se za svestranu političku, ekonomsku, naučnu i kulturnu suradnju sa drugim narodima i državama, Socijalistička Federativna Republika Jugoslavija kao socijalistička zajednica naroda, zastupa gledište da ta suradnja treba doprinositi stvaranju onih demokratskih oblika povezivanja država, naroda i ljudi koji odgovaraju interesima naroda i društvenom napretku, i u tom pogledu ona je otvorena zajednica.
 

Svi organi, organizacije i pojedinci dužni su se u međunarodnim ekonomskim, političkim, kulturnim i drugim odnosima i u svojim odnosima sa organima i organizacijama u inostranstvu, pridržavati se ovih načela spoljne politike i međunarodne aktivnosti Socijalističke Federativne Republike Jugoslavije i zalagati se za njihovo ostvarivanje.

 

VII.

V prepričanju, da sta miroljubna koeksistenca in aktivno sodelovanje enakopravnih držav in narodov; ne glede na razlike v njihovi družbeni ureditvi neogiben pogoj za mir in družbeni napredek v svetu, opira Socialistična federativna republika Jugoslavija svoje mednarodne odnose na načela spoštovanja nacionalne suverenosti in enakopravnosti, nevmešavanja v notranje zadeve drugih držav, socialističnega internacionalizma in reševanja mednarodnih sporov po mirni poti: V svojih mednasodnih odnosih se Socialistična federativna republika Jugoslavija ravna po načelih ustanovne listine Združenih narodov, izpolnjuje svoje mednarodne obveznosti in aktivno sodeluje v mednarodnih organizacijah, ki jim pripada.


 

Pri uresničevanju teh načel se Socialistična federativna republika Jugoslavija zavzema:

- za vzpostavitev in razvoj vseh oblik mednarodnega sodelovanja, ki prispevajo k utrjevanju miru, h krepitvi vzajemnega spoštovanja, enakopravnosti in prijateljstva med nasodi in državami ter k njihovemu zbliževanju, za kar najširšo in kar najbolj svobodno menjavo materialnih in duhovnih dobrin, za svobodo medsebojnega obveščanja in za razvijanje drugih odnosov, ki prispevajo k uresničevanju skupnih gospodarskih, kulturnih in drugih interesov držav, narodov in ljudi, posebej pa k razvoju demokratičnih in socialističnih odnosov v mednarodnem sodelovanju in sploh k družbenemu napredku, za preseganje blokovske razdelitve sveta, za zavračanje sile ali grožnje s silo v mednarodnih odnosih ter za resnično splošno in popolno razorožitev;

- za pravico vsakega naroda, da si svobodno določa in gradi svojo družbeno in politično ureditev po poteh in s sredstvi, ki jih sam izbira;
- za pravico naroda do samoodločbe in nacionalne neodvisnosti in za njegovo pravico, da bije za te cilje osvobodilni boj;
- za spoštovanje pravic nacionalnih manjšin, vštevši pravice delov jugoslovanskih narodov; ki žive kot nacionalne manjšine v drugih državah;
- za mednarodno podporo narodom, ki bijejo pravičen boj za svojo nacionalno neodvisnost in osvoboditev iz imperializma, kolonializma in vseh drugih oblik nacionalnega zatiranja in podrejanja;
- za razvoj takega mednarodnega sodelovanja, ki zagotavlja enakopravne ekonomske odnose na svetu, suvereno razpolaganje z nacionalnimi naravnimi bogastvi in ustvarjanje možnosti za hitrejši razvoj manj razvitih držav;

- za spoštovanje splošno priznanih norm mednarodnega prava.

Ko se Socialistična federativna republika Jugoslavija zavzema za vsestransko politično, ekonomsko, znanstveno in kulturno sodelovanje z drugimi narodi in državami, zastopa kot socialistična skupnost narodov stališče, da mora to sodelovanje prispevati k ustvarjanju tistih demokratičnih oblik povezovanja držav narodov in ljudi ki ustrezajo interesom ljudstva in družbenemu napredku, in je v tem pogledu odprta skupnost.
 

Vsi organi, organizacije in posamezniki se morajo v mednarodnih ekonomskih. političnih, kulturnih in drugih odnosih ter v svojih odnosih z organi in organizacijami v tujini ravnati po teh načelih zunanje politike in mednarodne dejavnosti Socialistične federativne republike Jugoslavije ter se zavzemati za njihovo uresničevanje.
 

 

VII.

Von der Überzeugung ausgehend, daß die friedliche Koexistenz und die aktive Zusammenarbeit gleichberechtigter Staaten und Völker, ungeachtet der Unterschiede in ihrer Gesellschaftsordnung, eine unabdingbare Voraussetzung für den Frieden und den gesellschaftlichen Fortschritt in der Welt bilden, stützt die Sozialistische Föderative Republik Jugoslawien ihre internationalen Beziehungen auf die Grundsätze der Achtung der nationalen Souveränität und Gleichberechtigung, der Nichteinmischung in die inneren Angelegenheiten anderer Länder, des sozialistischen Internationalismus und der Lösung internationaler Streitfragen auf friedlichen Internationalismus und der Lösung internationaler Streitfragen auf friedlichem Wege. In ihren internationalen Beziehungen befolgt die Sozialistische Föderative Republik Jugoslawien die Grundsätze der Charta der Vereinten Nationen, erfüllt ihre internationalen Verpflichtungen und nimmt aktiv an der Tätigkeit der internationalen Organisationen, denen sie angehört, teil.

Zur Verwirklichung dieser Grundsätze setzt sich die Sozialistische Föderative Republik Jugoslawien ein:
- für die Begründung und Entwicklung aller Formen der internationalen Zusammenarbeit, die der Festigung des Friedens, der Stärkung  der gegenseitigen Achtung, der Gleichberechtigung und der Freundschaft der Völker und Staaten sowie ihrer Annäherung dienen; für einen weitestgehenden und möglichst freien Austausch materieller und geistiger Güter; für die Freiheit der gegenseitigen Information und für die Entwicklung anderer Beziehungen, die zur Befriedigung der gemeinsamen wirtschaftlichen, kulturellen und sonstigen Interessen der Staaten, Völker und Menschen, insbesondere zur Entwicklung demokratischer sozialistischer Beziehungen in der internationalen Zusammenarbeit sowie zum gesellschaftlichen Fortschritt überhaupt, zur Überwindung der Teilung der Welt in Blöcke, zur Verwerfung der Gewaltanwendung oder -androhung in den internationalen Beziehungen und zur Verwirklichung einer allgemeinen und vollständigen Abrüstung beitragen;
- für das Recht eines jeden Volkes, seine gesellschaftliche und politische Ordnung frei zu bestimmen und aufzubauen, auf Wegen und mit Mitteln, die es selbst auswählt;
- für das Recht der Völker auf Selbstbestimmung und nationale Unabhängigkeit und für ihr Recht, zur Erreichung dieser Ziele Befreiungskämpfe zu führen;
- für die Achtung der Rechte nationaler Minderheiten, einschließlich der Rechte jener Teile der Völker Jugoslawiens, die in anderen Ländern als nationale Minderheiten leben;
- für die internationale Unterstützung der Völker, die einen legitimen Kampf für ihre nationale Unabhängigkeit und ihre Befreiung vom Imperialismus, Kolonialismus und von allen übrigen Formen nationaler Unterdrückung und Unterwerfung führen;
- für die Entwicklung einer solchen internationalen Zusammenarbeit, die gleichberechtigte wirtschaftliche Beziehungen in der Welt, die souveräne Verfügung über die nationalen Naturschätze und die Schaffung der Voraussetzungen für eine beschleunigte Entwicklung der unterentwickelten Länder gewährleisten;
- für die Beachtung der allgemein anerkannten Normen des Völkerrechts.

Indem sei sich für eine umfassende politische, wirtschaftliche, wissenschaftliche und kulturelle Zusammenarbeit mit anderen Völkern und Staaten einsetzt, vertritt die Sozialistische Föderative Republik Jugoslawien als sozialistische Völkergemeinschaft die Auffassung, daß diese Zusammenarbeit zum Aufbau jener demokratischen Formen der Verbundenheit von Staaten, Nationen und Menschen beitragen soll, die den Interessen der Nationen und dem gesellschaftlichen Fortschritt entsprechen; in dieser Hinsicht stellt sie eine offene Gemeinschaft dar.

Alle Organe, Organisationen und jeder einzelne sind verpflichtet, in internationalen, wirtschaftlichen, politischen, kulturellen und anderen Beziehungen und in ihren Beziehungen zu Organen und Organisationen im Ausland, diese Grundsätze der Außenpolitik und der internationalen Aktivität der Sozialistischen Föderativen Republik Jugoslawien zu befolgen und sich für ihre Durchführung einzusetzen.

 

VIII.

Savez komunista Jugoslavije, pokretač i organizator narodnooslobodilačke borbe i socijalističke revolucije i svjesni nosilac težnji i interesa radničke klase, zakonitošću povijesnog razvitka, postao je organizovana vodeća idejna i politička snaga radničke klase i svih radnih ljudi u izgrađivanju socijalizma i u ostvarivanju solidarnosti radnih ljudi i bratstva i jedinstva naroda i narodnosti Jugoslavije.

 

Savez komunista Jugoslavije, svojim usmjeravajućim idejnim i političkim radom u uvjetima socijalističke demokratije i društvenog samoupravljanja, osnovni je pokretač i nosilac političke aktivnosti radi zaštite i daljeg razvoja socijalističke revolucije i socijalističkih samoupravnih društvenih odnosa, a posebno radi jačanja socijalističke društvene i demokratske svijesti, i odgovoran je za to.

 

Socijalistički savez radnog naroda Jugoslavije, stvoren u narodnooslobodilačkom ratu i socijalističkoj revoluciji kao dobrovoljni i demokratski front radnih ljudi i građana i svih organizovanih socijalističkih snaga, s Komunističkom partijom na čelu, i dalje izgrađivan u uvjetima razvoja socijalističkog samoupravnog društva, najšira je osnova njihove društveno-političke aktivnosti u socijalističkom samoupravnom sustavu.

U Socijalističkom savezu radnog naroda Jugoslavije radni ljudi i građani, Savez komunista Jugoslavije kao vodeća idejna i politička snaga, druge društveno-političke organizacije i sve organizovane socijalističke snage ostvaruju političko i akciono jedinstvo socijalističkih snaga i usmjeravaju društveni razvoj na osnovama vlasti i samoupravljanja radničke klase i svih radnih ljudi, i u tom cilju:

- raspravljaju društvena pitanja i pokreću političke inicijative u svim oblastima društvenog života, usklađuju mišljenja, utvrđuju političke stavove u pogledu rješavanja tih pitanja, usmjeravanja društvenog razvitka, ostvarivanja prava i interesa radnih ljudi i građana, ostvarivanja ravnopravnosti naroda i narodnosti i unapređivanja socijalističkih samoupravnih demokratskih odnosa, daju prijedloge za rješavanje društvenih pitanja i daju smjernice svojim delegatima u skupštinama društveno-političkih zajednica,

- utvrđuju zajedničke programe društvene aktivnosti i zajedničke kriterijume za izbor delegacija u osnovnim organizacijama udruženog rada, mjesnim zajednicama i drugim samoupravnim organizacijama i zajednicama i za izbor delegata u skupštine društveno-političkih zajednica, osiguraju demokratsko predlaganje i utvrđivanje kandidata za članove delegacija u samoupravnim organizacijama i zajednicama, kandidata za delegate u skupštine društveno-političkih zajednica i kandidata za vršenje samoupravnih javnih i drugih društvenih funkcija u društveno-političkim zajednicama, razmatraju opća pitanja kadrovske politike i izgradnje kadrova i utvrđuju mjerila za odabiranje kadrova,


- prate rad organa vlasti i organa upravljanja samoupravnih organizacija i zajednica i nosilaca samoupravnih, javnih i drugih društvenih funkcija, iznose svoja mišljenja i ocjene i vrše društvenu kontrolu i kritiku njihovog rada naročito u pogledu osiguravanja javnosti rada i odgovornosti u radu,


- stvaraju uvjete za svestrano učestvovanje omladine i njenih organizacija u društvenom i političkom životu,
- osiguraju obavještavanje radnih ljudi i građana i svoj uticaj na društveni sustav informiranja i na ostvarivanje uloge štampe i drugih vidova javnog informiranja i komuniciranja,
- bore se za humane odnose među ljudima, za razvijanje socijalističke demokratske svijesti i normi socijalističkog života, kao i za otklanjanje pojava koje sputavaju razvitak socijalističkih samoupravnih demokratskih društvenih odnosa ili im na bilo koji način nanose štetu.
 

Društveno-političke zajednice, u okviru svojih prava i dužnosti, dužne su osiguravati materijalne i druge uvjete za ostvarivanje ustavom utvrđenih funkcija Socijalističkog saveza radnog naroda Jugoslavije.
 

Radnici dobrovoljno organizovani u sindikat, kao najširu organizaciju radničke klase, bore se za ostvarivanje ustavom utvrđenog položaja radničke klase, za ostvarivanje socijalističkih samoupravnih odnosa i odlučujuću ulogu radnika u upravljanju društvenom reprodukcijom, za ostvarivanje interesa i samoupravnih i drugih prava radnika u svim oblastima rada i života, za osiguravanje ravnopravnosti radnika u udruživanju rada i sredstava, sticanju i raspodjeli dohotka i utvrđivanju zajedničkih mjerila za raspodjelu prema rezultatima rada, za samoupravno povezivanje i integrisanje različitih oblasti društvenog rada, za razvijanje proizvodnih snaga društva i podizanje produktivnosti rada, za samoupravno usklađivanje pojedinačnih, zajedničkih i općih društvenih interesa, za podizanje obrazovanja radnika i osposobljavanje radnika za vršenje samoupravnih i drugih društvenih funkcija, za demokratsko predlaganje i utvrđivanje kandidata za delegate u organe upravljanja u organizacijama udruženog rada i drugim samoupravnim organizacijama i zajednicama i kandidata za delegacije u tim organizacijama i zajednicama i delegate u skupštine društveno-političkih zajednica, za najšire učešće radnika u vršenju funkcija vlasti i upravljanja drugim društvenim poslovima, za ostvarivanje interesa radničke klase u kadrovskoj politici, za zaštitu prava radnika, za osiguravanje socijalne sigurnosti i razvoj životnog standarda radnika, kao i za razvijanje i jačanje solidarnosti i podizanje klasne svijesti i odgovornosti samoupravljača.


 

Sindikat pokreće inicijativu za samoupravno sporazumijevanje i društveno dogovaranje, neposredno učestvuje u tom sporazumijevanju i dogovaranju i daje prijedloge organima upravljanja samoupravnih organizacija i zajednica skupštinama društveno-političkih zajednica i drugim državnim i društvenim organima za rješavanje pitanja koja se odnose na materijalni i društveni položaj radničke klase.
 

 

VIII.

Zveza komunistov Jugoslavije, pobudnik in organizator narodnoosvobodilnega boja in socialistične revolucije in zavestni nosilec teženj in interesov delavskega razreda, je po zakonitosti zgodovinskega razvoja postala organizirana vodilna idejna in politična sila delavskega razreda in vseh delovnih ljudi pri graditvi socializma in pri uresničevanju solidarnosti delovnih ljudi ter bratstva in enotnosti narodov in narodnosti Jugoslavije.

 

Zveza komunistov Jugoslavije je s svojim usmerjevalnim idejnim in političnim delom v sistemu socialistične demokracije in družbenega samoupravljanja glavni pobudnik in nosilec politične dejavnosti za varstvo in za nadaljnji razvoj socialistične revolucije in socialističnih samoupravnih družbenih odnosov. posebno pa za krepitev socialistične družbene in demokratične zavesti in je za to odgovorna.

 

Socialistična zveza delovnega ljudstva Jugoslavije, ki je nastala v narodnoosvobodilni vojni in socialistični revoluciji kot prostovoljna in demokratična fronta delovnih ljudi in občanov ter vseh organiziranih socialističnih sil s komunistično partijo na čelu in se dalje gradila v razvijajoči se socialistični samoupravni družbi, je najširši temelj njihove družbenopolitične dejavnosti v socialističnem samoupravnem sistemu.
 

V Socialistični zvezi delovnega ljudstva Jugoslavije uresničujejo delovni ljudje in občani. Zveza komunistov Jugoslavije kot vodilna idejna in politična sila, druge družbenopolitične organizacije in vse organizirane socialistične sile politično in akcijsko enotnost socialističnih sil, usmerjajo družbeni razvoj na temeljih oblasti in samoupravljanja delavskega razreda in vseh delovnih ljudi ter v ta namen:

- obravnavajo družbena vprašanja in dajejo politične pobude na vseh področjih družbenega življenja, usklajujejo mnenja, zavzemajo politična stališča glede reševanja teh vprašanj, usmerjanja družbenega razvoja, uresničevanja pravic in interesov delovnih ljudi in občanov, uresničevanja enakopravnosti narodov in narodnosti ter razvoja socialističnih samoupravnih demokratičnih odnosov, predlagajo rešitve družbenih vprašanj in dajejo smernice svojim delegatom v skupščinah družbenopolitičnih skupnosti:

- določajo skupne programe družbene dejavnosti in skupna merila za volitve delegacij v temeljnih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih in v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih in za volitve delegatov v skupščine družbenopolitičnih skupnosti; zagotavljajo demokratično predlaganje in določanje kandidatov za člane delegacij v samoupravnih organizacijah in skupnostih, kandidatov za delegate v skupščine družbenopolitičnih skupnosti in kandidatov za samoupravne, javne in druge družbene funkcije v družbenopolitičnih skupnostih; obravnavajo splošna vprašanja kadrovske potitike in vzgoje kadrov ter določajo merila za izbiranje kadrov;



- spremljajo delo organov oblasti in organov upravljanja samoupravnih organizacij in skupnosti ter nosilcev samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij, izražajo o tem svoja mnenja, opravljajo družbeno nadzorstvo nad njihovim delom in ga presojajo, zlasti glede na zagotovitev javnosti dela in odgovornosti pri delu;


- ustvarjajo možnosti za vsestransko udeležbo mladine in njenih organizacij v družbenem in političnem življenju;
- zagotavljajo obveščanje delovnih ljudi in občanov in svoj vpliv na družbena sistem informiranja in na uresničevanje vloge tiska in drugih oblik javnega obveščanja in komuniciranja;
- se borijo za humane odnose med ljudmi, za razvijanje socialistične demokratične zavesti ter pravil socialističnega načina življenja kot tudi za odpravljanje pojavov, ki ovirajo razvoj socialističnih samoupravnih demokratičnih družbenih odnosov ali jim kakorkoli drugače škodujejo.
 

Družbenopolitične skupnosti so dolžne v mejah svojih pravic in dolžnosti zagotavljati Socialistični zvezi delovnega ljudstva Jugostavije materialne in druge možnosti za uresničevanje njenih funkcij, določenih z ustavo.
 

Delavci, prostovoljno organizirani v sindikat kot najširšo organizacijo delavskega razreda, se borijo: za tak položaj delavskega razreda, kot ga določa ustava; za uresničevanje socialističnih samoupravnih odnosov in odločilno vlogo delavcev pri upravljanju družbene reprodukcije; za uresničevanje interesov in samoupravnih in drugih pravic delavcev na vseh področjih dela in življenja, za zagotavljanje enakopravnosti delavcev pri združevanju dela in sredstev, pridobivanju in delitvi dohodka in pri določanju skupnih meril za delitev po rezultatih dela; za samoupravno povezovanje in združevanje različnih področij družbenega dela; za razvijanje proizvajalnih sil družbe in večjo produktivnost dela, za samoupravno usklajevanje posamičnih, skupnih in splošnih družbenih interesov; za višjo izobrazbo in usposabljanje delavcev za opravljanje samoupravnih in drugih družbenih funkcij; za demokratično predlaganje in določanje kandidatov za delegate v organe upravljanja organizacij združenega dela ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti in kandidatov za delegacije v teh organizacijah in skupnostih in delegate v skupščine družbenopolitičnih skupnosti; za kar najširšo udeležbo delavcev pri izvrševanju funkcij oblasti in upravljanja drugih družbenih zadev; za uresničevanje interesov delavskega razreda v kadrovski politiki, za varstvo pravic delavcev; za zagotavljanje socialne varnosti in razvoj življenjskega standarda delavcev kot tudi za razvijanje in krepitev solidarnosti in za večjo razredno zavest in odgovornost samoupravljavcev.



 

Sindikat daje pobudo za samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje, neposredno sodeluje pri tem sporazumevanju in dogovarjanju in daje organom upravljanja samoupravnih organizacij in skupnosti, skupščinam družbenopolitičnih skupnosti ter drugim državnim in družbenim organom predloge za urejanje vprašanj, ki se nanašajo na materialni in družbeni položaj delavskega razreda.

 

 

VIII.

Der Bund der Kommunisten Jugoslawiens - der Initiator und Organisator des Volksbefreiungskampfes und der sozialistischen Revolution sowie der bewußte Träger des Strebens und der Interessen der Arbeiterklasse - wurde aufgrund der Gesetzmäßigkeit der historischen Entwicklung zur organisierten führenden ideellen und politischen Kraft der Arbeiterklasse und aller Werktätigen, beim Aufbau des Sozialismus und bei der Verwirklichung der Solidarität der Werktätigen sowie der Brüderlichkeit und der Einheit der Völker und Völkerschaften Jugoslawiens.

Der Bund der Kommunisten Jugoslawiens ist infolge seiner richtungsweisenden, ideellen und politischen Arbeit, unter den Bedingungen der sozialistischen Demokratie und der gesellschaftlichen Selbstverwaltung, der grundlegende Initiator und Träger der politischen Aktivität, zum Schutz und zur Weiterentwicklung der sozialistischen Revolution und der sozialistischen, auf Selbstverwaltung beruhenden gesellschaftlichen Beziehungen, insbesondere zur Festigung des sozialistischen gesellschaftlichen und demokratischen Bewußtseins, und er ist dafür auch verantwortlich.

Der Sozialistische Bunde der Werktätigen Jugoslawiens, der im Volksbefreiungskrieg und in der sozialistischen Revolution als freiwillige und demokratische Front der arbeitenden Menschen und Bürger, sowie aller organisierten sozialistischen Kräfte geschaffen und der unter den Bedingungen der Entwicklung der sozialistischen Selbstverwaltungsgesellschaft weiter ausgebaut worden ist, bildet mit der Kommunistischen Partei an der Spitze die breiteste Grundlage ihrer gesellschaftlich-politischen Aktivität im sozialistischen Selbstverwaltungssystem.

Im Sozialistischen Bund der Werktätigen Jugoslawiens schaffen die Werktätigen und Bürger, der Bund der Kommunisten Jugoslawiens als führende, ideelle und politische Kraft, andere gesellschaftlich-politische Organisationen und alle organisierten sozialistischen Kräfte eine politische Aktionseinheit der sozialistischen Kräfte und lenken die gesellschaftliche Entwicklung auf der Grundlage der Macht und der Selbstverwaltung der Arbeiterklasse und aller Werktätigen und zu diesem Zweck:
- erörtern sie gesellschaftliche Fragen, ergreifen sie politische Initiativen auf allen gebieten des gesellschaftlichen Lebens, stimmen sie ihre Meinungen aufeinander ab; geben sie politische Stellungnahmen ab zur Lösung dieser Fragen, zur Lenkung der gesellschaftlichen Entwicklung, zur Durchsetzung der Rechte und Interessen der Werktätigen und Bürger, zur Schaffung der Gleichberechtigung der Völker und Völkerschaften sowie zur Verbesserung der sozialistischen, auf Selbstverwaltung beruhenden, demokratischen Beziehungen; machen sie Vorschläge zur Lösung gesellschaftlicher Fragen und geben ihren Delegierten in den Versammlungen der gesellschaftlich-politischen Gemeinschaften Richtlinien;
- legen sie gemeinsame Programme für gesellschaftliche Aktivitäten und gemeinsame Kriterien für die Wahl der Delegationen in den Grundorganisationen der assoziierten Arbeit, den örtlichen Gemeinschaften und anderen Selbstverwaltungsorganisationen und -gemeinschaften sowie für die Wahl der Delegierten in die Versammlungen der gesellschaftlich-politischen Gemeinschaften fest; stellen sie ein demokratisches Vorschlagsverfahren und die demokratische Festlegung der Kandidaten für die Delegationsmitglieder in den Selbstverwaltungsorganisationen und -gemeinschaften, der Kandidaten für die Delegierten in den Versammlungen der gesellschaftlich-politischen Gemeinschaften sowie der Kandidaten für die Ausübung der Selbstverwaltungs- , öffentlichen und anderen gesellschaftlichen Funktionen in den gesellschaftlich-politischen gemeinschaften sicher; erörtern sie allgemeine Fragen der Kaderpolitik und des Kaderausbaus und legen sie Kriterien für die Kaderauswahl fest;
verfolgen sie die Arbeit der Organe der Macht und der Verwaltungsorgane der Selbstverwaltungsorganisationen und -gemeinschaften sowie der Träger von Selbstverwaltungs-, öffentlichen und anderen gesellschaftlichen Funktionen; tragen sie ihre Stellungnahmen und Einschätzungen vor und üben sie gesellschaftliche Kontrolle und Kritik an deren Tätigkeit aus, insbesondere hinsichtlich der Gewährleistung der Öffentlichkeit der Arbeit und der Verantwortung für die Arbeit;
- schaffen sie die Voraussetzungen für eine umfassende Beteiligung der Jugend und ihrer Organisationen am gesellschaftlichen und politischen Leben;
- gewährleisten sie die Information der Werktätigen und Bürger und ihren Einfluß auf das gesellschaftliche System der Information sowie auf die Erfüllung der Rolle der Presse und anderer Formen der öffentlichen Information und Kommunikation;
- kämpfen sie für humane Beziehungen zwischen en Menschen, für die Entwicklung eines sozialistischen demokratischen Bewußtseins und der Normen des sozialistischen Lebens sowie für die Beseitigung von Erscheinungen, welche die Entwicklung der sozialistischen, auf Selbstverwaltung beruhenden, demokratischen gesellschaftlichen Beziehungen hemmen oder ihnen auf irgendeine Weise Schaden zufügen.

Die gesellschaftlich-politischen Gemeinschaften haben im Rahmen ihrer Rechte und Pflichten die materiellen und sonstigen Voraussetzungen für die Ausübung der durch dei Verfassung bestimmten Funktionen des Sozialistischen Bundes der Werktätigen Jugoslawiens sicherzustellen.

Die freiwillig in der Gewerkschaft organisierten Arbeiter kämpfen als breiteste Organisation der Arbeiterklasse: für die Realisierung der durch die Verfassung bestimmten Stellung der Arbeiterklasse; für die Verwirklichung sozialistischer Selbstverwaltungsrechte sowie anderer Rechte der Arbeiter in allen Arbeits- und Lebensbereichen; für die Gewährleistung der Gleichberechtigung der Arbeiter in den Vereinigungen der Arbeit und der Mittel, beim Erwerb und der Verteilung des Einkommens, sowie bei der Festlegung gemeinsamer Maßstäbe für die Verteilung nach den Arbeitsergebnissen; für die Verbindung und Integration verschiedener Bereiche der gesellschaftlichen Arbeit nach Selbstverwaltungsgrundsätzen; für die Entwicklung der gesellschaftlichen Produktivkräfte und die Anhebung der Arbeitsproduktivität; für die nach Selbstverwaltungsgrundsätzen erfolgende Koordination der einzelnen, gemeinsamen und allgemeinen gesellschaftlichen Interessen; für die Hebung des Bildungsniveaus der Arbeiter und die Befähigung der Arbeiter zur Ausübung von Selbstverwaltungs- und anderen gesellschaftlichen Funktionen; für ein demokratisches Vorschlagsverfahrens und eine demokratische Festlegung der Kandidaten für die Delegierten in die Verwaltungsorgane der Organisationen der assoziierten Arbeit und in die übrigen Selbstverwaltungsorganisationen und -gemeinschaften, der Kandidaten für die Delegationen in diesen Organisationen und der gesellschaftlich-politischen Gemeinschaften; für eine möglichst breite Beteiligung der Arbeiter an der Ausübung der Funktionen der Macht und der Verwaltung der übrigen gesellschaftlichen Angelegenheiten; für die Verwirklichung der Interessen der Arbeiterklasse in der Kaderpolitik; für den Schutz der Rechte der Arbeiter; für die Gewährleistung der sozialen Sicherheit und die Entwicklung des Lebensstandards der Arbeiter sowie für die Entwicklung und Festigung der Solidarität und für die Stärkung des Klassenbewußtseins und der Verantwortung der Selbstverwalter.

Die Gewerkschaft ergreift Initiativen zum Abschluß von Selbstverwaltungsabkommen und gesellschaftlichen Vereinbarungen, beteiligt sich unmittelbar an den Verfahren zum Abschluß dieser Abkommen und Vereinbarungen und macht den Verwaltungsorganen der Selbstverwaltungsorganisationen und -gemeinschaften, den Versammlungen der gesellschaftlich-politischen Gemeinschaften sowie anderen staatlichen und gesellschaftlichen Organen Vorschläge zur Lösung von Fragen, die die materielle und gesellschaftliche Stellung der Arbeiterklasse betreffen.

 

IX.

Društveno-ekonomski i politički sustav i drugi odnosi utvrđeni ovim ustavom usmjereni su na proširivanje uvjeta za dalji razvitak socijalističkog društva za prevazilaženje njegovih protivurečnosti i za takav društveni napredak koji će, na osnovu svestrane razvijenosti proizvodnih snaga, visoke proizvodnosti rada, obilja proizvoda i svestranog razvitka čovjeka kao slobodne ličnosti, omogućiti razvijanje takvih društvenih odnosa u kojima će se ostvariti načelo komunizma „Svatko prema sposobnostima — svakome prema potrebama“.

 

U tom cilju organi samoupravljanja, državni organi, samoupravne organizacije i zajednice, društveno-političke i druge organizacije, radni ljudi i građani neposredno — pozvani su cjelokupnom svojom djelatnošću:
- proširivati i jačati materijalnu osnovu društva i života pojedinaca razvijanjem proizvodnih snaga, podizanjem proizvodnosti rada i stalnim unapređivanjem socijalističkih samoupravnih odnosa,
- stvarati uvjete u kojima će se prevazilaziti društveno-ekonomske razlike između umnog i fizičkog rada i u kojima će ljudski rad postajati sve potpunije ispoljavanje stvaralaštva i ljudske ličnosti,
- proširivati i razvijati sve oblike samoupravljanja i socijalističkog samoupravnog demokratizma, a naročito u oblastima u kojima preovlađuju funkcije političke vlasti, ograničavati prinudu i stvarati uvjete za njeno otklanjanje i izgrađivati među ljudima odnose zasnovane na svijesti o zajedničkim interesima, na socijalističkoj etici i na slobodnom stvaralaštvu čovjeka,

- doprinositi ostvarivanju ljudskih sloboda i prava, humanizovanju društvene sredine i ljudske ličnosti, jačanju solidarnosti i čovečnosti među ljudima i poštovanju ljudskog dostojanstva,
-razvijati svestranu suradnju i zbližavanje sa svim narodima, u skladu sa progresivnim težnjama čovječanstva za stvaranjem slobodne zajednice svih naroda svijeta.

 

IX.

Družbenoekonomski in politični sistem in drugi odnosi, ki jih določa ta ustava, so usmerjeni v razširjanje pogojev za nadaljnji razvoj socialistične družbe, za premagovanje protislovij v njej in za tak družbeni napredek, ki bo na podlagi vsestranske razvitosti proizvajalnih sil, visoke produktivnosti dela, obilja proizvodov in vsestranskega razvoja človeka kot svobodne osebnosti omogočil razvoj takih družbenih odnosov, v katerih se bo uresničevalo načelo komunizma: »Vsak po svojih sposobnostih - vsakemu po njegovih potrebah«.

 

V ta namen so organi samoupravljanja, državni organi, samoupravne organizacije in skupnosti, družbenopolitične in druge organizacije, delovni ljudje in občani neposredno poklicani, da z vso svojo dejavnostjo:
- širijo in krepijo materialno osnovo družbe in življenja posameznikov, s tem da razvijajo proizvajalne sile, večajo produktivnost dela in nenehno razvijajo socialistične samoupravne odnose;
- ustvarjajo razmere, v katerih se bodo odpravljale družbenoekonomske razlike med umskim in fizičnim delom in v katerih bo postalo človeško delo čedalje popolnejši izraz ustvarjalnosti in človekove osebnosti;
- širijo in razvijajo vse oblike samoupravljanja in socialističnega samoupravnega demokratizma, zlasti na področjih, na katerih prevladujejo funkcije politične oblasti, omejujejo prisilo in ustvarjajo pogoje za njeno odpravo ter gradijo med ljudmi odnose, ki temeljijo na zavesti o skupnih interesih, na socialistični etiki in na svobodni človekovi ustvarjalnosti;

- prispevajo k uresničevanju človekovih svoboščin in pravic, k humanizaciji družbenega okolja in človekove osebnosti, h krepitvi solidarnosti in človečnosti med ljudmi ter k spoštovanju človekovega dostojanstva;
- razvijajo v skladu z naprednimi težnjami človeštva vsestransko sodelovanje in zbliževanje z vsemi narodi, da se ustvari svobodna skupnost vseh narodov na svetu.
 

 

IX.

Das gesellschaftlich-ökonomische und politische System und die übrigen durch diese Verfassung bestimmten Verhältnisse sind auf die Erweiterung der Voraussetzungen für eine Weiterentwicklung der sozialistischen Gesellschaft gerichtet, auf die Überwindung ihrer Widersprüche und auf einen solchen gesellschaftlichen Fortschritt, der aufgrund einer umfassenden Entwicklung der Produktivkräfte, einer hohen Arbeitsproduktivität, eines  Erzeugnisüberschusses und einer umfassenden Entwicklung des Menschen als freier Persönlichkeit, die Entwicklung solcher gesellschaftlicher Verhältnisse ermöglicht, in denen der Grundsatz des Kommunismus "Jeder nach seinen Fähigkeiten - jedem nach seinen Bedürfnissen" verwirklicht sein wird.

Zu diesem Zweck sind die Selbstverwaltungsorgane, die staatlichen Organe, die Selbstverwaltungsorganisationen und -gemeinschaften, die gesellschaftlich-politischen und andere Organisationen sowie die Werktätigen und Bürger unmittelbar aufgerufen, mit all ihrem Tun:
- die materielle Grundlage der Gesellschaft und des Lebens des einzelnen durch die Entwicklung der Produktivkräfte, die Anhebung der Arbeitsproduktivität und durch eine stetige Verbesserung der sozialistischen Selbstverwaltungsbeziehungen zu erweitern und zu stärken;
- Voraussetzungen zu schaffen, unter denen die gesellschaftlich-ökonomischen Unterschiede zwischen physischer und geistiger Arbeit überwunden werden, in denen die menschliche Arbeit zunehmend zur Äußerung der schöpferischen Kräfte und der menschlichen Persönlichkeit wird;
- alle Formen der Selbstverwaltung und der sozialistischen, auf Selbstverwaltung beruhenden Demokratie zu erweitern und zu entwickeln, insbesondere in den Bereichen, in denen die Funktionen der politischen Macht vorherrschen; die Anwendung von Zwang einzuschränken und die Voraussetzungen für seine Beseitigung zu schaffen, sowie zwischen den Menschen Beziehungen aufzubauen, die auf dem Bewußtsein gemeinsamer Interessen, auf der sozialistischen Ethik und auf der freien schöpferischen Entfaltung des Menschen beruhen;
- zur Durchsetzung der menschlichen Freiheiten und Rechte, zur Humanisierung der Gesellschaft und der menschlichen Persönlichkeit, zur Stärkung der Solidarität und der Menschlichkeit zwischen den Menschen sowie zur Achtung der Menschenwürde beizutragen;
- eine universale Zusammenarbeit mit und die Annäherung an alle Völker im Einklang mit den fortschrittlichen Bestrebungen der Menschen zur Schaffung einer freien Gemeinschaft aller Völker der Welt zu entwickeln.

 

X.

Izražavajući osnovna načela socijalističkog samoupravnog društva i njegovog napretka, ovaj dio ustava je osnova i pravac za tumačenje ustava i zakona, kao i za djelovanje svih i svakoga.

 

X.

Ta del ustave izraža temeljna načela socialistične samoupravne družbe in njenega napredka ter je podlaga in smer za razlago ustave in zakonov kakor tudi za delovanje vseh in vsakogar.

 

X.

Indem er den Grundprinzipien der sozialistischen, auf Selbstverwaltung beruhenden Gesellschaft Ausdruck verleiht, bildet dieser Teil der Verfassung die Grundlage und Richtlinie zur Auslegung der Verfassung und der Gesetze sowie für das Handeln aller und jedes Einzelnen.

 

DIO PRVI.
Socijalistička Federativna Republika Jugoslavija
 

PRVI DEL.
SOCIALISTIČNA FEDERATIVNA REPUBLIKA JUGOSLAVIJA
 
 
 

Erster Teil.
Die Sozialistische Föderative Republik Jugoslawien


 

Član  1. Socijalistička Federativna Republika Jugoslavija je savezna država kao državna zajednica dobrovoljno ujedinjenih naroda i njihovih socijalističkih republika, kao i socijalističkih autonomnih pokrajina Vojvodine i Kosova koje su u sastavu Socijalističke Republike Srbije, zasnovana na vlasti i samoupravljanju radničke klase i svih radnih ljudi, i socijalistička samoupravna demokratska zajednica radnih ljudi i građana i ravnopravnih naroda i narodnosti.
 

 

1. člen. Socialistična federativna republika Jugoslavija je zvezna država kot državna skupnost prostovoljno združenih narodov in njihovih socialističnih republik ter socialističnih avtonomnih pokrajin Kosova in Vojvodine v sestavi Socialistične republike Srbije, ki temelji na oblasti in samoupravljanju delavskega razreda in vseh delovnih ljudi, ter socialistična samoupravna demokratična skupnost delovnih ljudi in občanov ter enakopravnih narodov in narodnosti.
 

 

Artikel 1. Die Sozialistische Föderative Republik Jugoslawien ist ein Bundesstaat als staatliche Gemeinschaft freiwillig vereinter Völker und ihrer sozialistischen Republiken sowie der sozialistischen autonomen Gebietskörperschaften Kosovo und Vojvodina, die sich im Verband der Sozialistischen Republik Serbien befinden, gegründet auf die Macht und die Selbstverwaltung der Arbeiterlasse und aller arbeitenden Menschen, sowie eine sozialistische, sich selbst verwaltende demokratische Gemeinschaft der Werktätigen und Bürger sowie gleichberechtigter Nationen und Nationalitäten.

 

Član  2. Socijalističku Federativnu Republiku Jugoslaviju sačinjavaju Socijalistička Republika Bosna i Hercegovina, Socijalistička Republika Makedonija, Socijalistička Republika Slovenija, Socijalistička Republika Srbija, kao i Socijalistička Autonomna Pokrajina Vojvodina i Socijalistička Autonomna Pokrajina Kosovo koje su u sastavu Socijalističke Republike Srbije, Socijalistička Republika Hrvatska i Socijalistička Republika Crna Gora.

 

2. člen. Socialistično federativno republiko Jugoslavijo sestavljajo: Socialistična republika Bosna in Hercegovina, Socialistična republika Črna gora, Socialistična republika Hrvatska, Socialistična republika Makedonija, Socialistična republika Slovenija in Socialistična republika Srbija, kot tudi Socialistična avtonomna pokrajina Kosovo in Socialistična avtonomna pokrajina Vojvodina , ki sta v sestavi Socialistične republike Srbije. Artikel 2. Die Sozialistische Föderative Republik Jugoslawien bilden: die Sozialistische Republik Bosnien-Herzegowina, die Sozialistische Republik Kroatien, die Sozialistische Republik Mazedonien, die Sozialistische Republik Montenegro, die Sozialistische Republik Serbien sowie die Sozialistische Autonome Gebietskörperschaft Kosovo und die Sozialistische Autonome Gebietskörperschaft Wojwodina im Verband der Sozialistischen Republik Serbien, und die Sozialistische Republik Slowenien.

 

Član  3. Socijalistička republika je država zasnovana na suverenosti naroda i na vlasti i samoupravljanju radničke klase i svih radnih ljudi, i socijalistička samoupravna demokratska zajednica radnih ljudi i građana i ravnopravnih naroda i narodnosti.

 

3. člen. Socialistična republika je država, ki temelji na suverenosti naroda ter na oblasti in samoupravljanju delavskega razreda in vseh delovnih ljudi, in socialistična samoupravna demokratična skupnost delovnih ljudi in občanov ter enakopravnih narodov in narodnosti.

 

Artikel 3. Die sozialistische Republik ist ein sich auf die Souveränität des Volkes und auf die Macht und die Selbstverwaltung der Arbeiterklasse und aller arbeitenden Menschen gründender Staat und eine sozialistische, sich selbst verwaltende, demokratische Gemeinschaft der Werktätigen und Bürger und gleichberechtigter Völker und Völkerschaften.

 

Član  4. ZSocijalistička autonomna pokrajina je autonomna socijalistička samoupravna demokratska društveno-politička zajednica zasnovana na vlasti i samoupravljanju radničke klase i svih radnih ljudi, u kojoj radni ljudi i građani, narodi i narodnosti ostvaruju svoja suverena prava, a kad je to u zajedničkom interesu radnih ljudi i građana, naroda i narodnosti Republike kao celine Ustavom Socijalističke Republike Srbije utvrđeno — i u Republici.
 

 

4. člen. Socialistična avtonomna pokrajina je avtonomna socialistična samoupravna demokratična družbenopolitična skupnost, ki temelji na oblasti in samoupravljanju delavskega razreda in vseh delovnih ljudi, v kateri delovni ljudje in občani, narodi in narodnosti uresničujejo svoje suverene pravice; kadar v skupnem interesu delovnih ljudi in občanov narodov in narodnosti republike kot celote tako določa ustava Socialistične republike Srbije, pa tudi v tej republiki.
 

 

Artikel 4. Die sozialistische autonome Gebietskörperschaft ist eine sich auf die Macht und die Selbstverwaltung der Arbeiterklasse und aller Werktätigen gründende autonome, sozialistische, sich selbst verwaltende, demokratische gesellschaftlich-politische Gemeinschaft, in der die Werktätigen und Bürger, die Völker und Völkerschaften ihre souveränen Rechte ausüben, und, wenn dies im gemeinsamen Interesse der Werktätigen und der Bürger, der Völker und Völkerschaften der Republik als Gesamtheit durch die Verfassung der Sozialistischen Republik Serbien bestimmt ist, auch in der Republik.

 

Član  5. Teritorija Socijalističke Federativne Republike Jugoslavije je jedinstvena i sačinjavaju je teritorije socijalističkih republika.

Teritorija republike ne može se menjati bez pristanka republike, a teritorija autonomne pokrajine — ni bez pristanka autonomne pokrajine.
 

Granica Socijalističke Federativne Republike Jugoslavije ne može se menjati bez saglasnosti svih republika i autonomnih pokrajina.

Granica između republika može se menjati samo na osnovu njihovog sporazuma, a ako se radi o granici autonomne pokrajine — i na osnovu njene saglasnosti.
 

 

5. člen. Ozemlje Socialistične federativne republike Jugoslavije je enotno in ga sestavljajo ozemlja socialističnih republik.

Ozemlje republike se ne more spremeniti brez privolitve republike, ozemlje avtonomne pokrajine pa tudi ne brez privolitve avtonomne pokrajine.
 

Meja Socialistične federativne republike Jugoslavije se ne more spremeniti brez soglasja vseh republik in avtonomnih pokrajin.

Meja med republikama se sme spremeniti samo po njunem sporazumu; če gre za mejo avtonomne pokrajine, pa še z njenim soglasjem.
 

 

Artikel 5. Das Gebiet der Sozialistischen Föderative Republik Jugoslawien ist eine Einheit und wird aus den Gebieten der sozialistischen Republiken gebildet.

Das Gebiet einer Republik kann nicht ohne Zustimmung der Republik und das Gebiet einer autonomen Gebietskörperschaft - nicht ohne die Zustimmung der autonomen Gebietskörperschaft geändert werden.

Die Grenze der Sozialistischen Föderativen Republik Jugoslawien kann nicht ohne die Zustimmung aller Republiken und autonomen Gebietskörperschaften verändert werden.

Eine Grenze zwischen den Republiken kann nur aufgrund eines Einvernehmens zwischen ihnen verändert werden, und wenn es sich um eine Grenze einer autonomen Gebietskörperschaft handelt, nur mit deren Zustimmung.

 

Član  6. Grb Socijalističke Federativne Republike Jugoslavije predstavlja polje okruženo žitnim klasjem. Klasje je dole povezano trakom plave boje na kojoj je ispisan datum 29 XI 1943. Između vrhova klasja je crvena petokraka zvezda. Usred polja nalazi se šest koso položenih buktinja čiji se plamenovi spajaju u jedan plamen.

 

6. člen. Grb Socialistične federativne republike Jugoslavije je polje, obdano z žitnim klasjem. Klasje je spodaj povezano z modrim trakom, na katerem je datum 29. XI. 1943. Med vrhovi klasja je rdeča peterokraka zvezda. V sredini polja je šest poševno položenih plamenic, katerih plameni se zlivajo v en plamen. Artikel 6. Das Wappen der Sozialistischen Föderativen Republik Jugoslawien stellt ein von Getreideähren umgebenes Feld dar. Die Ähren werden unten von einer Schleife zusammengehalten, auf welcher das Datum 29.XI.1943 geschrieben ist. Zwischen den Ährenspitzen steht ein fünfzackiger Stern. In der Mitte des Feldes befinden sich sechs schräg aufgestellte  Fackeln, deren Flammen sich zu einer einzigen Flamme vereinigen.

 

Član  7. Zastava Socijalističke Federativne Republike Jugoslavije sastoji se iz tri boje, plave, bele i crvene, sa crvenom petokrakom zvezdom u sredini. Odnos širine i dužine zastave je jedan prema dva. Boje zastave su položene vodoravno, i to ovim redom odozgo, plava, bela i crvena. Svaka boja zauzima jednu trećinu širine zastave. Zvezda ima pravilan petokraki oblik i zlatnu (žutu) ivicu. Središna tačka zvezde poklapa se s tačkom u kojoj se seku dijagonale zastave. Gornji krak zvezde ulazi do polovine plave boje zastave, tako da donji kraci zvezde dobijaju odgovarajuće mesto u crvenoj boji zastave.
 

 

7. člen. Zastava Socialistične federativne republike Jugoslavije je sestavljena iz treh barv: modre, bele in rdeče; z rdečo peterokrako zvezdo na sredi. Razmerje med širino in dolžino zastave je ena proti dve. Barve zastave se vrste vodoravno od zgoraj navzdol po temle redu: modra, bela in rdeča. Vsaka barva zavzema po širini tretjino zastave. Zvezda ima pravilno peterokrako obliko in zlat (rumen) rob. Središče zvezde se krije s točko, v kateri se sekata diagonali zastave. Gornji krak zvezde sega do polovice v modro barvo zastave, tako da imata dolnja kraka zvezde ustrezno mesto na rdeči barvi zastave.
 

 

Artikel 7. Die Fahne der Sozialistischen Föderativen Republik Jugoslawien setzt sich aus drei Farben zusammen: der blauen, weißen und roten, mit einem roten fünfzackigen Stern in der Mitte. Das Verhältnis der Breite zur Länge der Fahne ist 1:2. Die Farben der Fahne stehen waagerecht, und zwar in folgender Reihe von oben: blau, weiß und rot. Jede Farbe nimmt ein Drittel der Flächenbreite der Fahne ein. Der Stern hat eine regelmäßige fünfzackige Form und einen goldenen (gelben) Rand. Der Mittelpunkt des Sterns deckt sich mit dem Punkt, in dem sich die Diagonalen der Fahne schneiden. Die obere Spitze des Sterns reicht bis zur Hälfte der blauen Farbe der Fahne, so daß die unteren Spitzen des Sterns einen entsprechenden Platz in der roten Farbe einnehmen.

 

Član  8. Socijalistička Federativna Republika Jugoslavija ima himnu.

Durch das Amendment IX. vom 25. November 1988, Ziffer 2, wurde der Artikel 8 faktisch aufgehoben und durch Ziffer 1 ersetzt:
"1. Himna Socijalističke Federativne Republike Jugoslavije je „Hej, Sloveni“."

 

8. člen. Socialistična federativna republika Jugoslavija ima himno.

 

Artikel 8. Die Sozialistische Föderative Republik Jugoslawien hat eine Hymne.

Durch das Amendment IX. vom 25. November 1988, Ziffer 2, wurde der Artikel 8 faktisch aufgehoben und durch Ziffer 1 ersetzt:
"1. Die Hymne der Sozialistischen Föderativen Republik Jugoslawien ist "Auf, Slawen"."

 

Član  9. Glavni grad Socijalističke Federativne Republike Jugoslavije je Beograd.

 

9. člen. Glavno mesto Socialistične federativne republike Jugoslavije je Beograd.

 

Artikel 9. Die Hauptstadt der Sozialistischen Föderativen Republik Jugoslawien ist Belgrad.

 

DIO DRUGI.
DRUŠTVENO UREĐENJE

 

DRUGI DEL.
DRUŽBENA UREDITEV
 
 

Zweiter Teil.
Die gesellschaftliche Ordnung

 

GLAVA I.
DRUŠTVENO-EKONOMSKO UREĐENJE
 

I. poglavje.
Družbenoekonomska ureditev
 

Titel I.
Die gesellschaftlich-wirtschaftliche Ordnung

 

1. Položaj čoveka u udruženom radu i društvena svojina

 

1. Položaj človeka v združenem delu in družbena lastnina

 

1. Die Stellung des Menschen in der assoziierten Arbeit und das gesellschaftliche Eigentum
 

Član  10. Socijalističko društveno-ekonomsko uređenje Socijalističke Federativne Republike Jugoslavije zasniva se na slobodnom udruženom radu sredstvima za proizvodnju u društvenoj svojini i na samoupravljanju radnika u proizvodnji i raspodeli društvenog proizvoda u osnovnim i drugim organizacijama udruženog rada i u društvenoj reprodukciji u celini.
 

Durch das Amendment XLVII. vom 25. November 1988 wurden im Artikel 8 die Worte "osnovnim i drugim" gestrichen.

10. člen. Socialistična družbenoekonomska ureditev Socialistične federativne republike Jugoslavije temelji na svobodnem združenem delu s produkcijskimi sredstvi, ki so družbena lastnina, ter na samoupravljanju delavcev v proizvodnji in delitvi družbenega proizvoda v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in v družbeni reprodukciji v celoti.
 

 

Artikel 10. Die sozialistische gesellschaftlich-ökonomische Ordnung der Sozialtischen Föderativen Republik Jugoslawien gründet sich auf die freie assoziierte Arbeit mit Produktionsmitteln im gesellschaftlichen Eigentum und auf die Selbstverwaltung der Arbeiter in der Produktion, bei der Verteilung des Gesellschaftsproduktes in den Grund- und anderen Organisationen der assoziierten Arbeit sowie in der gesellschaftlichen Reproduktion als Gesamtheit.

Durch das Amendment XLVII. vom 25. November 1988 wurden im Artikel 10 die Worte "Grund- und anderen" gestrichen.

 

Član  11. Rad i rezultati rada određuju materijalni i društveni položaj čoveka, na osnovu jednakih prava i odgovornosti.

Niko ne može ni neposredno ni posredno sticati materijalne i druge koristi eksploatacijom tuđeg rada.

Niko ne sme na bilo koji način onemogućavati ni ograničavati radnika da ravnopravno s drugim radnicima odlučuje o svom radu i o uslovima i rezultatima svog rada.

 

11. člen. Delo in rezultati dela določajo na podlagi enakih pravic in odgovornosti materialni in družbeni položaj človeka.

Nihče si ne more niti neposredno niti posredno pridobivati materialnih in drugih koristi z izkoriščanjem tujega dela.

Nihče ne sme na nikakršen način onemogočati in ne omejevati delavca, da ne bi enakopravno z drugimi delavci odločal o svojem delu ter o pogojih in rezultatih svojega dela.

 

Artikel 11. Die Arbeit und die Arbeitsergebnisse bestimmen, auf der Grundlage gleicher Rechte und Verantwortung, die materielle und gesellschaftliche Stellung des Menschen.

Niemand darf aus der Ausbeutung fremder Arbeit unmittelbar oder mittelbar einen materiellen oder einen sonstigen Nutzen ziehen.

Niemand darf auf irgend eine Weise den Arbeiter daran hindern, oder ihn davon abhalten, gemeinsam mit den anderen Arbeitern über seine Arbeit, die Voraussetzungen und Ergebnisse seiner Arbeit zu entscheiden.

 

Član  12. Sredstva za proizvodnju i druga sredstva udruženog rada, proizvodi udruženog rada i dohodak ostvaren udruženim radom, sredstva za zadovoljavanje zajedničkih i opštih društvenih potreba, prirodna bogatstva i dobra u opštoj upotrebi društvena su svojina.

Niko ne može steći pravo svojine na društvena sredstva koja su uslov rada u osnovnim i drugim organizacijama udruženog rada ili materijalna osnova ostvarivanja funkcija samoupravnih interesnih zajednica ili drugih samoupravnih organizacija i zajednica i društveno-političkih zajednica.
 

Društvena sredstva se ne mogu koristiti za prisvajanje tuđeg viška rada, ni za stvaranje uslova za takvo prisvajanje.

Durch das Amendment X. vom 25. November 1988, Ziffer 14, wurde der Artikel 12 Abs. 3 faktisch aufgehoben und durch Ziffer 1 ersetzt:
"1. Tekući rad radnika i društvena sredstva kao društveni kapital osnov su upravljanja i prisvajanja rezultata rada ostvarenih poslovanjem tim sredstvima."

Durch das Amendment XLVII. vom 25. November 1988 wurden im Artikel 12 Abs. 2 die Worte "osnovnim i drugim" gestrichen.

12. člen. Produkcijska sredstva in druga sredstva združenega dela, proizvodi združenega dela in z združenim delom doseženi dohodek, sredstva za zadovoljevanje skupnih in splošnih družbenih potreb, naravna bogastva in dobrine v spolni rabi so družbena lastnina.

Nihče ne more pridobiti lastninske pravice na družbenih sredstvih, ki so pogoj za delo v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ali materialna osnova za uresničevanje funkcij samoupravnih interesnih skupnosti ali drugih samoupravnih organizacij in skupnosti in družbenopolitičnih skupnosti.
 

Družbena sredstva se ne morejo uporabljati za prilaščanje tujega presežnega dela, niti ne za to, da bi omogočala tako prilaščanje

 

Artikel 12. Die Produktionsmittel und andere Mittel der assoziierten Arbeit, die Produkte der assoziierten Arbeit und das durch die assoziierte Arbeit geschaffene Einkommen, die Mittel zur Befriedung der gemeinsamen und allgemeinen gesellschaftlichen Bedürfnisse, die Naturreichtümer und die Güter im Gemeingebrauch sind gesellschaftliches Eigentum.

Niemand kann ein Eigentumsrecht an den gesellschaftlichen Mitteln erwerben, die die Arbeitsgrundlage in den Grund- und anderen Organisationen der assoziierten Arbeit oder die materielle Grundlage für die Erfüllung der Funktionen der sich selbst verwaltenden Interessengemeinschaften oder anderer Selbstverwaltungsorganisationen und -gemeinschaften sowie der gesellschaftlich-politischen Gemeinschaften bilden.

Die gesellschaftlichen Mittel dürfen weder zur Aneignung des Mehrwerts fremder Arbeit noch zur Schaffung der Voraussetzungen einer solchen Aneignung genutzt werden.

Durch das Amendment X. vom 25. November 1988, Ziffer 14, wurde der Artikel 12 Abs. 3 faktisch aufgehoben und durch Ziffer 1 ersetzt:
"1. "
 

Durch das Amendment XLVII. vom 25. November 1988 wurden im Artikel 12 Abs. 2 die Worte "Grund- und anderen" gestrichen.

 

Član  13. Radnik u udruženom radu sredstvima u društvenoj svojini ima pravo rada društvenim sredstvima kao svoje neotuđivo pravo da radi tim sredstvima radi zadovoljavanja svojih ličnih i društvenih potreba i da, kao slobodan i ravnopravan s drugim radnicima u udruženom radu, upravlja svojim radom i uslovima i rezultatima svog rada.
 

Prava, obaveze i odgovornosti u pogledu raspolaganja, korišćenja i upravljanja društvenim sredstvima,uređuju se ustavom i zakonom, u skladu sa prirodom i namenom tih sredstava.

Durch das Amendment X. vom 25. November 1988, Ziffer 14, wurde der Artikel 13 durch die Bestimmungen der Ziffer 2 ergänzt:
"2. Svako se uključuje u rad društvenim sredstvima slobodno i pod jednakim uslovima, zavisno od znanja i sposobnosti da zajedno s drugim radnicima ta sredstva stalno obnavlja, uvećava i unapređuje."

 

13. člen. Delavec v združenem delu s sredstvi, ki so družbena lastnina, ima pravico dela z družbenimi sredstvi kot neodtujljivo pravico, da dela s temi sredstvi. da bi zadovoljeval svoje osebne in družbene potrebe, in da svobodno in enakopravno z drugimi delavci v združenem delu odloča o svojem delu in o pogojih in rezultatih svojega dela.
 

Pravice, obveznosti in odgovornosti glede razpolaganja, uporabe in upravljanja družbenih sredstev urejata ustava in zakon skladno z naravo in namenom teh sredstev.
 

 

Artikel 13. Der Arbeiter in der assoziierten Arbeit mit Mitteln im gesellschaftlichen Eigentum hat das Recht, mit den gesellschaftlichen Mitteln zu arbeiten, als sein unveräußerliches Recht, mit diesen Mitteln zum Zweck der Befriedigung seiner persönlichen und der gesellschaftlichen Bedürfnisse zu arbeiten und frei und gleichberechtigt mit den anderen Arbeitern in der assoziierten Arbeit seine Arbeit sowie die Bedingungen und die Ergebnisse seiner Arbeit zu verwalten.

Die Rechte, Pflichten und die Verantwortung in Bezug auf die Verfügung, die Nutzung und die Verwaltung der gesellschaftlichen Mittel werden im Einklang mit der Natur und dem Verwendungszweck dieser Mittel durch Verfassung und Gesetz geregelt.

Durch das Amendment X. vom 25. November 1988, Ziffer 14, wurde der Artikel 13 durch die Bestimmungen der Ziffer 2 ergänzt:
"2. "

 

 

Član  14. Zajemčuje se svakom radniku u udruženom radu sredstvima u društvenoj svojini da, ostvarujući pravo rada društvenim sredstvima, u osnovnoj organizaciji udruženog rada u kojoj radi i u svim drugim oblicima udruživanja rada i sredstava, zajedno i ravnopravno sa drugim radnicima, upravlja radom i poslovanjem organizacije udruženog rada i poslovima i sredstvima u celokupnosti odnosa društvene reprodukcije, da uređuje međusobne odnose u radu, odlučuje o dohotku koji ostvari u različitim oblicima udruživanja rada i sredstava i da stiče lični dohodak.
 

Osnovna organizacija udruženog rada je osnovni oblik udruženog rada u kome radnici neposredno i ravnopravno ostvaruju svoja društveno-ekonomska i druga samoupravna prava i odlučuju o drugim pitanjima svog društveno-ekonomskog položaja.

Protivustavan je svaki akt i radnja kojima se povređuju ova prava radnika.
 

Durch das Amendment X. vom 25. November 1988 wurde durch den Ziffer 14 Abs. 2 der Artikel 14 Abs. 2 aufgehoben.

Durch das Amendment XLVII. vom 25. November 1988 wurde im Artikel 14 Abs. 1 das Wort "osnovna" gestrichen.

 

14. člen. Vsakemu delavcu v združenem delu s sredstvi, ki so družbena lastnina, je zajamčeno, da pri uresničevanju pravice dela z družbenimi sredstvi v temeljni organizaciji združenega dela, v kateri dela, in v vseh drugih oblikah združevanja dela in sredstev skupno in enakopravno z drugimi delavci odloča o delu in poslovanju organizacije združenega dela ter o zadevah in sredstvih v vseh odnosih družbene reprodukcije, da ureja medsebojna razmerja pri delu, odloča o dohodku, ki ga doseže v različnih oblikah združevanja dela in sredstev, in si pridobiva osebni dohodek.

 

Temeljna organizacija združenega dela je osnovna oblika združenega dela, v kateri delavci neposredno in enakopravno uresničujejo svoje družbenoekonomske in druge samoupravne pravice in odločajo o drugih vprašanjih svojega družbenoekonomskega položaja.

Protiustaven je vsak akt in vsako dejanje, s katerim bi bile kršene te pravice delavcev.
 

 

Artikel 14. Jedem Arbeiter in der assoziierten Arbeit mit Mitteln im gesellschaftlichen Eigentum wird verbürgt, in Ausübung des Rechtes, mit den gesellschaftlichen Mitteln zu arbeiten, in der Grundorganisation der assoziierten Arbeit, in der er tätig ist, und in allen anderen Formen der Vereinigung der Arbeit und der Mittel, gemeinsam und gleichberechtigt mit anderen Arbeitern, die Arbeit und die Geschäftstätigkeit der Organisation der assoziierten Arbeit sowie die Angelegenheiten und Mittel im gesamten Bereich der gesellschaftlichen Reproduktion zu verwalten, die wechselseitigen Beziehungen bei der Arbeit zu regeln, über das in den verschiedenen Formen der Vereinigung der Arbeit und der Mittel erzielte Einkommen zu entscheiden und ein persönliches Einkommen zu erwerben.

Die Grundorganisation der assoziierten Arbeit ist die Grundform der assoziierten Arbeit, in der die Arbeiter unmittelbar und gleichberechtigt ire gesellschaftlich-ökonomischen und andere Selbstverwaltungsrechte ausüben und über sonstige Fragen ihrer gesellschaftlich-ökonomischen Stellung entscheiden.

Verfassungswidrig ist jeder Akt und jede Handlung, durch die diese Rechte der Arbeiter verletzt werden.

Durch das Amendment X. vom 25. November 1988 wurde durch den Ziffer 14 Abs. 2 der Artikel 14 Abs. 2 aufgehoben.

Durch das Amendment XLVII. vom 25. November 1988 wurde im Artikel 14 Abs. 1 das Wort "Grundorganisationen" ersetzt durch: "Organisationen".

 

Član  15. U ostvarivanju prava rada društvenim sredstvima, radnici u udruženom radu uzajamno su odgovorni da se, u svom zajedničkom i opštem društvenom interesu, tim sredstvima društveno i ekonomski celishodno koriste i da ih, kao materijalnu osnovu svog i ukupnog društvenog rada, stalno obnavljaju, uvećavaju i unapređuju, kao i da svoje radne obaveze savesno izvršavaju.
 

Radnici u udruženom radu ne mogu u ostvarivanju prava rada društvenim sredstvima sticati materijalne koristi i druga preimućstva koja nisu zasnovana na njihovom radu.

Durch das Amendment X. vom 25. November 1988, Ziffer 14, wurde der Artikel 15 faktisch aufgehoben und durch Ziffer 3 ersetzt:
"3. U ostvarivanju prava rada društvenim sredstvima, radnici u udruženom radu odgovorni su jedni drugima i društvenoj zajednici kao celini.
Radnici u udruženom radu dužni su da ekonomski celishodno i društveno odgovorno koriste društvena sredstva i da ih stalno obnavljaju, uvećavaju i unapređuju.
Radnici u udruženom radu koriste se rezultatima koje ostvare radom i upravljanjem društvenim sredstvima i snose materijalne i druge posledice ekonomski necelishodnog i društveno neodgovornog korišćenja tih sredstava.
Radniku u udruženom radu koji nesavesno ili neuspešno ispunjava svoje dužnosti i radne obaveze prestaje radni odnos pod uslovima i na način koji su utvrđeni zakonom."

 

15. člen. Ko delavci v združenem delu uresničujejo pravico dela z družbenimi sredstvi, so vzajemno odgovorni, da v svojem skupnem in splošnem družbenem interesu ta sredstva družbeno in ekonomsko smotrno uporabljajo in jih kot materialno osnovo svojega in celotnega družbenega dela nenehno obnavljajo, povečujejo in zboljšujejo ter svoje delovne obveznosti vestno izpolnjujejo.
 

Delavci v združenem delu si ne morejo pri uresničevanju pravice dela z družbenimi sredstvi pridobivati materialnih koristi in drugih prednosti, ki ne temeljijo na njihovem delu.

 

Artikel 15. Bei der Ausübung des Rechts, mit den gesellschaftlichen Mitteln zu arbeiten, sind die Arbeiter in der assoziierten Arbeit einander gegenseitig verantwortlich, diese Mittel in ihrem gemeinsamen und im allgemeinen gesellschaftlichen Interesse gesellschaftlich und wirtschaftlich zweckmäßig zu nutzen und sie als materielle Grundlage ihrer und der gesamten gesellschaftlichen Arbeit ständig zu erneuern, zu vermehren und zu verbessern, sowie ihre Arbeitspflichten gewissenhaft zu erfüllen.

Die Arbeiter in der assoziierten Arbeit dürfen in Ausübung des Rechtes, mit den gesellschaftlichen Mitteln zu arbeiten, keinen materiellen Nutzen oder andere Vorteile erwerben, die sich nicht auf ihre Arbeit gründen.

Durch das Amendment X. vom 25. November 1988, Ziffer 14, wurde der Artikel 15 faktisch aufgehoben und durch Ziffer 3 ersetzt:
"3. "

 

 

Član  16. Radnici organizacija udruženog rada koje obavljaju delatnosti u oblastima obrazovanja, nauke, kulture, zdravstva, socijalne zaštite i drugih društvenih delatnosti stiču dohodak slobodnom razmenom svog rada sa radom radnih ljudi čije potrebe i interese u tim oblastima zadovoljavaju.
 

Slobodnu razmenu svog rada radnici tih organizacija udruženog rada ostvaruju neposredno sa radnim ljudima čije potrebe i interese zadovoljavaju ili preko njihovih organizacija udruženog rada i samoupravnih interesnih zajednica, odnosno u okviru samoupravnih interesnih zajednica.
 

Radnici organizacija udruženog rada društvenih delatnosti ostvaruju slobodnom razmenom rada jednak društveno-ekonomski položaj kao i radnici organizacija udruženog rada drugih delatnosti.
 

Na načelima slobodne razmene rada stiču dohodak i radnici organizacija udruženog rada u drugim delatnostima u kojima delovanje zakonitosti tržišta ne može biti osnov usklađivanja rada i potreba, ni osnov vrednovanja rezultata rada.
 

Durch das Amendment X. vom 25. November 1988, Ziffer 14, wurde der Artikel 16 faktisch aufgehoben und durch Ziffer 7 ersetzt:
"7. Radnici u organizacijama udruženog rada koje obavljaju delatnost u oblasti obrazovanja, nauke, kulture, zdravstva i socijalne zaštite, ili drugu društvenu delatnost stiču dohodak slobodnom razmenom rada neposredno sa korisnicima njihovih proizvoda i usluga ili u okviru, odnosno preko samoupravnih interesnih zajednica i drugih oblika samoupravnog organizovanja.
Radnici u organizacijama udruženog rada koje obavljaju društvene delatnosti, zavisno od prirode delatnosti i potreba koje se zadovoljavaju njihovim obavljanjem, stiču dohodak i prodajom svojih proizvoda i usluga na tržištu i u odnosima zajedničkog ostvarivanja dohotka međusobno ili sa radnicima u organizacijama udruženog rada koje obavljaju druge delatnosti.
Radnici u organizacijama udruženog rada koje obavljaju društvene delatnosti i korisnici njihovih proizvoda i usluga ravnopravno uređuju uslove sticanja dohotka koji se ostvaruje slobodnom razmenom rada, vrednovanjem svih činilaca i rezultata rada.
Radnici u organizacijama udruženog rada koje obavljaju društvene delatnosti ostvaruju u sticanju dohotka jednak društveno-ekonomski položaj kao i radnici u drugim organizacijama udruženog rada."

 

16. člen. Delavci organizacij združenega dela, ki opravljajo dejavnosti na področjih izobraževanja, znanosti, kulture, zdravstva, socialnega varstva in drugih družbenih dejavnosti, pridobivajo dohodek s svobodno menjavo svojega dela z delom delovnih ljudi, katerih potrebe in interese na teh področjih zadovoljujejo.
 

Svobodno menjavo svojega dela uresničujejo delavci teh organizacij združenega dela neposredno z delovnimi ljudmi katerih potrebe in interese zadovoljujejo, ali po njihovih organizacijah združenega dela in samoupravnih interesnih skupnostih oziroma v okviru samoupravnih interesnih skupnosti.
 

Delavci organizacij združenega dela družbenih dejavnosti dosegajo s svobodno menjava dela enak družbenoekonomski položaj kot ga imajo delavci organizacij združenega dela in drugih dejavnosti.
 

Po načelih svobodne menjave dela pridobivajo dohodek tudi delavci organizacij združenega dela v drugih dejavnostih, v katerih delovanje tržnih zakonitosti ne more biti podlaga za usklajevanje dela in potreb in ne podlaga za vrednotenje rezultatov dela.

 

Artikel 16. Die Arbeiter in Organisationen der assoziierten Arbeit, die Tätigkeiten im Bereich der Erziehung und Bildung, der Wissenschat, der Kultur, des Gesundheitswesens, des Sozialschutzes und anderer gesellschaftlicher Tätigkeiten ausüben, erwerben ein Einkommen durch den freien Austausch ihrer Arbeit mit der Arbeit der Werktätigen, deren Bedürfnisse und Interessen sie in diesen Bereichen befriedigen.

Den freien Austausch ihrer Arbeit führen die Arbeiter dieser Organisationen der assoziierten Arbeit unmittelbar mit den Werktätigen, deren Bedürfnisse und Interessen sie befriedigen, durch, oder über ihre Organisationen der assoziierten Arbeit und die sich selbstverwaltenden Interessengemeinschaften oder im Rahmen der sich selbstverwaltenden Interessengemeinschaften.

Die Arbeiter in den Organisationen der assoziierten Arbeit der gesellschaftlichen Tätigkeitsbereiche realisieren durch den freien Austausch der Arbeit die gleiche gesellschaftlich-ökonomische Stelle, die auch die Arbeiter der Organisationen der assoziierten Arbeit anderer Tätigkeitsbereiche haben.

Nach den Grundsätzen des freien Austausches der Arbeit erwerben auch die Arbeiter in Organisationen der assoziierten Arbeit in anderen Tätigkeitsbereichen ein Einkommen, in denen das Wirken der Gesetzmäßigkeiten des Marktes nicht die Grundlage für die Koordination von Arbeit und Bedürfnissen, noch die Grundlage für die Bewertung der Arbeitsergebnisse sein kann.

Durch das Amendment X. vom 25. November 1988, Ziffer 14, wurde der Artikel 16 faktisch aufgehoben und durch Ziffer 7 ersetzt:
"7. "

 

Član  17. O celokupnom dohotku, kao rezultatu zajedničkog rada radnika u osnovnoj organizaciji udruženog rada i ukupnog društvenog rada, ostvarenom u različitim oblicima udruživanja rada i sredstava na osnovu delovanja zakonitosti tržišta i na samoupravnoj osnovi društveno utvrđenih uslova sticanja dohotka radnici odlučuju u osnovnim organizacijama udruženog rada u skladu sa svojim ustavnim pravima i odgovornostima prema drugim radnicima u udruženom radu i prema društvenoj zajednici u celini.
 

Dohodak koji zajednički ostvare udruživanjem rada i sredstava, osnovne organizacije udruženog rada raspodeljuju u celini među sobom prema svom doprinosu ostvarivanju tog dohotka, a na osnovu merila koja utvrde samoupravnim sporazumom.

Ostvareni dohodak u osnovnoj organizaciji udruženog rada predstavlja materijalnu osnovu prava radnika da odlučuju o uslovima svog rada i raspodeli dohotka i da stiču lični dohodak.

Durch das Amendment XLVII. vom 25. November 1988 wurden im Artikel 17 die Worte "osnovnoj" bzw. "osnovnim" bzw. "osnovne" gestrichen.
 

 

17. člen. O celotnem dohodku kot rezultatu skupnega dela delavcev v temeljni organizaciji združenega dela in celotnega družbenega dela, doseženem v različnih oblikah združevanja dela in sredstev na podlagi delovanja tržnih zakonitosta in na samoupravni podlagi družbeno določenih pogojev za pridobivanje dohodka; odločajo delavci v temeljnih organizacijah združenega dela v skladu s svojimi ustavnimi pravicami in odgovornostmi do drugih delavcev v združenem delu in do družbene skupnosti v celoti.
 

Dohodek, ki ga skupaj dosežejo temeljne organizacije združenega dela z združevanjem dela in sredstev, razdelijo v celoti med seboj glede na delež, ki so ga k njemu prispevale; in sicer po merilih, ki jih določijo s samoupravnim sporazumom.
 

V temeljni organizaciji združenega dela doseženi dohodek je materialna osnova za pravico delavcev, da odločajo o pogojih svojega dela in o delitvi dohodka ter da pridobivajo osebni dohodek.

 

Artikel 17. Über das Gesamteinkommen als Ergebnis der gemeinsamen Arbeit der Arbeiter in einer Grundorganisation der assoziierten Arbeit und der gesamten gesellschaftlichen Arbeit, das in verschiedenen Formen der Vereinigung der Arbeit und der Mittel auf der Grundlage des Wirkens der Gesetzmäßigkeiten des Marktes und auf der Selbstverwaltungsgrundlage der gesellschaftlich festgesetzten Voraussetzungen für den Einkommenserwerb erzielt wird, entscheiden die Arbeiter in den Grundorganisationen der assoziierten Arbeit im Einklang mit ihren verfassungsmäßigen Rechten und der Verantwortung gegenüber den anderen Arbeitern in der assoziierten Arbeit und gegenüber der gesellschaftlichen Gemeinschaft insgesamt.

Die Grundorganisationen der assoziierten Arbeit verteilen das gemeinsam durch die Vereinigung der Arbeit und der Mittel erzielte Einkommen in seiner Gesamtheit unter sich, gemäß ihrem Beitrag zur Erzielung dieses Einkommens und aufgrund von Maßstäben, die sie durch Selbstverwaltungsabkommen festlegen.

Das in der Grundorganisation der assoziierten Arbeit erzielte Einkommen bildet die materielle Grundlage der Rechte der Arbeiter, über die Bedingungen ihrer Arbeit und die Verteilung des Einkommens zu entscheiden, sowie ein persönliches Einkommen zu erwerben.

Durch das Amendment XLVII. vom 25. November 1988 wurden im Artikel 17 die Worte "Grundorganisationen" bzw. "Grundorganisation" ersetzt durch: "Organisationen" bzw. "Organisation".

 

Član  18. Deo dohotka koji je rezultat rada u izuzetno povoljnim prirodnim uslovima ili koji je rezultat izuzetnih pogodnosti na tržištu ili drugih izuzetnih pogodnosti u sticanju dohotka, koristi se u skladu sa samoupravnim sporazumom i zakonom, za razvoj organizacije udruženog rada u kojoj jo ostvaren ili za razvoj materijalne osnove udruženog rada u opštini i republici, odnosno autonomnoj pokrajini.
 

Upravljanje delom dohotka koji se koristi za razvoj materijalne osnove udruženog rada u opštini ili u republici, odnosno autonomnoj pokrajini, zasniva se na samoupravnim osnovama.

Durch das Amendment X. vom 25. November 1988, Ziffer 14, wurde der Artikel 18 Abs. 1 faktisch aufgehoben und durch Ziffer 8 ersetzt:
"8. Deo dohotka koji je razultat rada u izuzetno povoljnim prirodnim uslovima ili u izuzetno povoljnim uslovima stvorenim položajem mesta rada i poslovanja utvrđuje se i koristi, u skladu sa samoupravnim sporazumom i zakonom, za razvoj organizacije udruženog rada u kojoj je ostvaren i, kad je zakonom određeno, za razvoj materijalne osnove rada i zaštitu životne sredine u opštini, zajednici opština, gradskoj zajednici i republici, odnosno autonomnoj pokrajini, ili za razvoj komunalne infrastrukture."

 

18. člen. Del dohodka, ki je rezultat dela v izjemno ugodnih naravnih pogojih ali je rezultat izjemnih ugodnosti na trgu ali drugih izjemnih ugodnosti za prtdobivanje dohodka, se skladno s samoupravnim sporazumom in zakonom uporablja za razvoj organizacije združenega dela, v kateri je bil dosežen, ali za razvoj materialne osnove združenega dela v občini in republiki oziroma avtonomni pokrajini.

 

Odločanje o delu dohodka, ki se uporablja za razvoj materialne osnove združenega dela v občini ali v republiki oziroma avtonomni pokrajini, temelji na samoupravnih osnovah.

 

Artikel 18. Der Teil des Einkommens, der das Ergebnis der Arbeit unter außerordentlich günstigen Naturbedingungen oder das Ergebnis außerordentlicher Vergünstigungen am Markt oder anderer außerordentlich günstiger Umstände für den Einkommenserwerb darstellt, wird im Einklang mit dem Selbstverwaltungsabkommen und dem Gesetz zur Entwicklung der Organisation der assoziierten Arbeit verwendet, in der es erzielt wurde, oder zur Entwicklung der materiellen Grundlage der assoziierten Arbeit in einer Gemeinde und Republik oder autonomen Gebietskörperschaft.

Die Verwaltung des Einkommensteils, der zur Entwicklung der materiellen Grundlage der assoziierten Arbeit in einer  Gemeinde, Republik oder autonomen Gebietskörperschaft verwendet wird, stützt sich af Selbstverwaltungsgrundlagen.

Durch das Amendment X. vom 25. November 1988, Ziffer 14, wurde der Artikel 18 Abs. 1 faktisch aufgehoben und durch Ziffer 8 ersetzt:
"8. "

 

 

Član  19. Radnici u osnovnoj organizaciji udruženog rada raspoređuju dohodak za svoju ličnu i zajedničku potrošnju, za proširenje materijalne osnove udruženog rada i za rezerve.

Radnici za ukupnu ličnu i zajedničku potrošnju raspoređuju deo dohotka srazmeran njihovom doprinosu ostvarivanju dohotka koji su dali svojim radom i ulaganjem društvenih sredstava kao minulog rada radnika.
 

Durch das Amendment X. vom 25. November 1988, Ziffer 14, wurde der Artikel 19 faktisch aufgehoben und durch Ziffer 5 ersetzt:
"5. Radnici u udruženom radu, u uslovima delovanja zakonitosti tržišta i socijalističkih samoupravnih društveno-ekonomskih odnosa, ostvaruju prihod prodajom proizvoda i usluga na tržištu ili slobodnom razmenom rada.
Radnici u udruženom radu iz ostvarenog prihoda u različitim oblicima udruživanja rada i sredstava i drugim oblicima poslovanja naknađuju utrošena sredstva i stiču i raspoređuju dohodak za proširenu reprodukciju, rezerve i zadovoljavanje svojih ličnih, zajedničkih i opštih društvenih potreba.
Radnici u udruženom radu za ukupnu ličnu i zajedničku potrošnju raspoređuju deo dohotka srazmeran svom doprinosu ostvarivanju dohotka koji su dali tekućim radom i upravljanjem društvenim sredstvima kao minulim radom radnika."

 

19. člen. Delavci v temeljni organizaciji združenega dela razporejajo dohodek za svojo osebno in skupno porabo; za razširjanje materialne osnove združenega dela in za rezerve.

Delavci razporejajo za celotno osebno in skupno porabo del dohodka, sorazmeren njihovemu prispevku, ki so ga dali k dohodku s svojim delom in vlaganjeni družbenih sredstev kot minulega dela.
 

 

Artikel 19. Die Arbeiter in einer Grundorganisation der assoziierten Arbeit teilen das Einkommen ein für ihren persönlichen und den gemeinsamen Verbraucht, für die Erweiterung der materiellen Grundlage der assoziierten Arbeit und für Rücklagen.

Für den gesamten persönlichen und gemeinsamen Verbrauch bestimmen die Arbeiter den Teil des Einkommens, der ihrem Beitrag zur Erzielung dieses Einkommens entspricht, den sie durch ihre Arbeit und durch die Einlage gesellschaftlicher Mittel als vorgetane Arbeit der Arbeiter geleistet haben.

Durch das Amendment X. vom 25. November 1988, Ziffer 14, wurde der Artikel 19 faktisch aufgehoben und durch Ziffer 5 ersetzt:
"5. "

 

Član  20. Svakom radniku, u skladu sa načelom raspodele prema radu i porastom produktivnosti njegovog i ukupnog društvenog rada i sa načelom solidarnosti radnika u udruženom radu, pripada iz dohotka osnovne organizacije udruženog rada lični dohodak za zadovoljavanje njegovih ličnih zajedničkih i opštih društvenih potreba, prema rezultatima njegovog rada i njegovom ličnom doprinosu koji je svojim tekućim i minulim radom dao povećanju dohotka osnovne organizacije.
 

Durch das Amendment XLVII. vom 25. November 1988 wurden im Artikel 20 die Worte "osnovne" gestrichen.

 

20. člen. Vsakemu delavcu gre iz dohodka temeljne organizacije združenega dela v skladu z načelom delitve po delu in v skladu z rastjo produktivnosti njegovega in celotnega družbenega dela ter z načelom solidarnosti delavcev v združenem delu osebni dohodek za zadovoljevanje njegovih osebnih, skupnih in splošnih družbenih potreb, ustrezen rezultatom njegovega dela in osebnemu prispevku, ki ga je s svojim živim in minulim delom dal k povečanju dohodka temeljne organizacije.

 

 

Artikel 20. Jedem Arbeiter gebührt - in Übereinstimmung mit dem Grundsatz der Verteilung nach der Arbeit und dem Wachstum der Produktivität seiner eigenen sowie der gesamten gesellschaftlichen Arbeit und in Übereinstimmung mit dem Grundsatz der Solidarität der Arbeiter in der assoziierten Arbeit ein persönliches Einkommen aus dem Einkommen der Grundorganisation der assoziierten Arbeit zur Befriedigung seiner persönlichen, der gemeinsamen und der allgemeinen gesellschaftlichen Bedürfnisse, entsprechend den Ergebnissen seiner  Arbeit und seinem persönlichen Beitrag, den er zur Einkommenssteigerung der Grundorganisation durch seine gegenwärtige und vorgetane Arbeit geleistet hat.

Durch das Amendment XLVII. vom 25. November 1988 wurden im Artikel 20 die Worte "Grundorganisation" ersetzt durch: "Organisation".

 

Član  21. Radnici u osnovnoj organizaciji udruženog rada utvrđuju osnove i merila raspoređivanja dohotka i osnove i merila raspodele sredstava za svoje lične dohotke.

Radnici u osnovnoj organizaciji udruženog rada utvrđuju sa radnicima u drugim organizacijama udruženog rada zajedničke osnove i merila za raspoređivanje dohotka i raspodelu sredstava za lične dohotke.
 

Ako se raspoređivanjem dohotka, odnosno raspodelom sredstava za lične dohotke, narušavaju odnosi koji odgovaraju načelu raspodele prema radu ili remeti tok društvene reprodukcije, zakonom se mogu utvrditi mere kojima se obezbeđuje ravnopravnost radnika u primenjivanju načela raspodele prema radu odnosno kojima se sprečavaju ili otklanjaju poremećaji u društvenoj reprodukciji.
 

Durch das Amendment XLVII. vom 25. November 1988 wurden im Artikel 21 Abs. 1 und 2  die Worte "osnovnoj" gestrichen.

 

21. člen. Delavci v temeljni organizaciji združenega dela določajo osnove in merila za razporejanje dohodka ter osnove in merila za delitev sredstev, namenjenih za njihove osebne dohodke.

Delavci v temeljni organizaciji združenega dela določajo z delavci v drugih organizacijah združenega dela skupne osnove in merila za razporejanje dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke.
 

Če se z razporejanjem dohodka oziroma delitvijo sredstev za osebne dohodke rušijo razmerja, ki ustrezajo načelu delitve po delu, ali nastajajo motnje v družbeni reprodukciji, se lahko z zakonom določijo ukrepi, s katerimi se zagotavlja enakopravnost delavcev pri uveljavljanju načela delitve po delu oziroma s katerimi se preprečujejo ali odpravljajo motnje v družbeni reprodukciji.
 

 

Artikel 21. Die Arbeiter in der Grundorganisation der assoziierten Arbeit legen die Grundlagen und Maßstäbe für die Verteilung der Mittel für ihre persönlichen Einkommen fest.
 

Die Arbeiter in der Grundorganisation der assoziierten Arbeit legen mit den Arbeitern in anderen Organisationen der assoziierten Arbeit der gemeinsamen Grundlagen und Maßstäbe für die Aufteilung des Einkommens und für die Verteilung der Mittel für die persönlichen Einkommen fest.

Wenn durch die Aufteilung des Einkommens oder durch die Verteilung der Mittel für die persönlichen Einkommen, die dem Grundsatz der Verteilung nach der Arbeit entsprechenden Beziehungen gestört werden oder der Prozeß der gesellschaftlichen Reproduktion behindert wird, können durch Gesetz Maßnahmen bestimmt werden, die die Gleichberechtigung der Arbeiter bei der Anwendung des Grundsatzes der Verteilung nach der Arbeit gewährleisten bzw. Störungen in der gesellschaftlichen Reproduktion verhindern oder beseitigen.

Durch das Amendment XLVII. vom 25. November 1988 wurden im Artikel 21 Abs. 1 und 2  die Worte "Grundorganisation" ersetzt durch: "Organisation".

 

Član  22. Zajemčuju se svakom radniku u udruženom radu društvenim sredstvima lični dohodak i druga prava po osnovu rada najmanje u visini odnosno obimu, koji obezbeđuju njegovu materijalnu i socijalnu sigurnost.

Visina zajemčenog ličnog dohotka i obim drugih zajemčenih prava kao i način njihovog ostvarivanja utvrđuju se samo pravnim sporazumom, društvenim dogovorom i zakonom zavisno od opšteg stepena produktivnosti ukupnog društvenog rada i opštih uslova sredine u kojoj radnik radi i živi.
 

 

22. člen. Vsakemu delavcu v združenem delu z družbenimi sredstvi so zajamčeni iz dela osebni dohodek in druge pravice najmanj v višini oziroma obsegu, ki mu zagotavljajo materialno in socialno varnost.

Višino zajamčenega osebnega dohodka in obseg drugih zajamčenih pravic ter način njihovega uresničevanja določajo samoupravni sporazum družbeni dogovor in zakon glede na splošno stopnjo produktivnosti celotnega družbenega dela in splošne razmere okolja, v katerem delavec dela in živi.
 

 

Artikel 22. Jedem Arbeiter in der assoziierten Arbeit mit gesellschaftlichen Mitteln werden ein persönliches Einkommen und andere Rechte aufgrund der Arbeit zumindest in der Höhe und in dem Umfang verbürgt, die seine materielle und soziale Sicherheit gewährleisten.

Die Höhe des verbürgten persönlichen Einkommens und der Umfang anderer verbürgter Rechte sowie die Art und Weise ihrer Ausübung werden in Abhängigkeit von der allgemeinen Produktivitätsstufe der gesamten gesellschaftlichen Arbeit und von den allgemeinen Bedingungen des Umfeldes, in dem der Arbeiter arbeitet und lebt, durch Selbstverwaltungsabkommen, gesellschaftliche Vereinbarung und Gesetz festgelegt.

 

Član  23. Zakonom se pod uslovima utvrđenim ustavom može privremeno ograničiti raspolaganje radnika u osnovnim organizacijama udruženog rada delom sredstava društvene reprodukcije ili utvrditi obaveza udruživanja dela tih sredstava za finansiranje određenih neophodnih potreba društvene reprodukcije. Obaveznim udruživanjem dela sredstava društvene reprodukcije ne mogu se trajno oduzeti prava radnika osnovne organizacije udruženog rada u pogledu tih sredstava.

 

Durch das Amendment X. vom 25. November 1988, Ziffer 14, wurde der Artikel 23 faktisch aufgehoben und durch Ziffer 9 ersetzt:
"9. Zakonom se izuzetno, pod uslovima utvrđenim ustavom, može privremeno ograničiti raspolaganje radnika u organizacijama udruženog rada delom sredstava društvene reprodukcije ili utvrditi obaveza udruživanja dela tih sredstava za finansiranje neophodnih potreba društvene reprodukcije utvrđenih društvenim planom republike, odnosno autonomne pokrajine, kad je zadovoljavanje tih potreba nezamenljiv uslov života i rada građana ili privrednog i društvenog razvoja i ako se na samoupravnoj osnovi nisu mogla, odnosno ne mogu da obezbede sredstva za finansiranje tih potreba.
Organizacije udruženog rada imaju, u skladu sa zakonom, pravo na povraćaj obavezno udruženih sredstava društvene reprodukcije i pravo na naknadu za korišćenje tih sredstava, odnosno pravo na određene pogodnosti.
Upravljanje obavezno udruženim delom sredstava društvene reprodukcije zasniva se na samoupravnim osnovama."

 

23. člen. Z zakonom se lahko pod pogoji, ki jih določa ustava, začasno omeji razpolaganje delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela z delom sredstev družbene reprodukcije ali določi obvezno združevanje dela teh sredstev za financiranje določenih nujnih potreb družbene reprodukcije. Z obveznim združevanjem dela sredstev družbene reprodukcije ni mogoče delavcem temeljne organizacije združenega dela trajno odvzeti pravic glede teh sredstev.

 

 

Artikel 23. Unter den durch die Verfassung bestimmten Voraussetzungen kann durch Gesetz die Verfügung der Arbeiter  in den Grundorganisationen der assoziierten Arbeit über einen Teil der Mittel der gesellschaftlichen Reproduktion vorläufig beschränkt oder die Pflicht zur Vereinigung eines Teils dieser Mittel zur Finanzierung bestimmter unumgänglicher Erfordernisse der gesellschaftlichen Reproduktion angeordnet werden. Durch die obligatorische Vereinigung eines Teils der Mittel der gesellschaftlichen Reproduktion dürfen die in Ansehung dieser Mittel bestehenden Rechte der Arbeiter einer Grundorganisation der assoziierten Arbeit nicht auf Dauer entzogen werden.

Durch das Amendment X. vom 25. November 1988, Ziffer 14, wurde der Artikel 23 faktisch aufgehoben und durch Ziffer 9 ersetzt:
"9. "

 

Član  24. Organizacija udruženog rada, odnosno drugo društveno pravno lice, odgovara za svoje obaveze društvenim sredstvima kojima raspolaže.
 

Durch das Amendment X. vom 25. November 1988, Ziffer 14, wurde der Artikel 24 faktisch aufgehoben und durch Ziffer 4 ersetzt:
"4. Organizacija udruženog rada, odnosno drugo društveno pravno lice nosilac je prava i obaveza u pravnom prometu u odnosu na sva sredstva kojima raspolaže i koja koristi u skladu sa prirodom i namenom tih sredstava, ustavom i zakonom.
Organizacija udruženog rada, odnosno drugo društveno pravno lice za svoje obaveze odgovara svim sredstvima kojima upravljaju radnici, odnosno drugi radni ljudi i građani u toj organizaciji, odnosno u tom licu."

 

24. člen. Organizacija združenega dela oziroma druga družbena pravna oseba odgovarja za svoje obveznosti z družbenimi sredstvi, s katerimi razpolaga.
 

 

Artikel 24. Die Organisation der assoziierten Arbeit oder eine andere gesellschaftliche juristische Person haftet für ihre Verbindlichkeiten mit den gesellschaftlichen Mitteln, über die sie verfügt.

Durch das Amendment X. vom 25. November 1988, Ziffer 14, wurde der Artikel 24 faktisch aufgehoben und durch Ziffer 4 ersetzt:
"4. "

 

Član  25. Prava organizacije udruženog rada i drugog društvenog pravnog lica u pogledu nepokretnosti i pojedinih pokretnih stvari i druga prava u društvenoj svojini mogu se uz odgovarajuću naknadu i po postupku koji su propisani zakonom oduzeti ili ograničiti samo ako to zahtevaju na osnovu zakona utvrđene potrebe planskog uređivanja prostora ili izgradnje objekata od društvenog značaja ili drugi zakonom određen opšti interes.
 

Za oduzeta prava u pogledu zemljišta ili drugih prirodnih bogatstava organizacija udruženog rada, odnosno drugo društveno pravno lice, ima pravo na naknadu samo za rad i sredstva uložena u to zemljište ili drugo prirodno bogatstvo. Ako su zemljište ili drugo prirodno bogatstvo uslovi rada, organizacija udruženog rada, odnosno drugo društveno pravno lice, ima pravo na naknadu kojom se obezbeđuje da ti uslovi ne budu pogoršani.
 

 

25. člen. Organizaciji združenega dela in drugi družbeni pravni osebi se smejo za ustrezno odškodnino in po postopku, ki ju predpisuje zakon,odvzeti ali omejiti pravice, ki jih imata glede nepremičnin ter posameznih premičnin, in druge pravice v družbeni lastnini, vendar samo, če to zahtevajo na podlagi zakona ugotovljene potrebe po natrtnem urejanju prostora ali graditvi objektov družbenega pomena ali kakšen drug z zakonom določen splošni interes.
 

Za odvzete pravice glede zemljišč ali drugih naravnih bogastev ima organizacija združenega dela oziroma druga družbena pravna oseba pravico do odškodnine samo za delo in sredstva, ki jih je vložila v zemljišče ali drugo naravno bogastvo. Če je zemljišče ali drugo naravno bogastvo pogoj za delo, ima organizacija združenega dela oziroma druga družbena pravna oseba pravico do odškodnine, ki ji zagotavlja, da se ta pogoj ne bo poslabšal.
 

 

Artikel 25. Die Rechte der Organisation der assoziierten Arbeit und einer anderen gesellschaftlichen juristischen Person in Bezug auf Liegenschaften und einzelne bewegliche Sachen sowie andere Rechte im gesellschaftlichen Eigentum können gegen eine entsprechend Entschädigung und in einem gesetzlich vorgeschriebenen Verfahren nur dann entzogen oder eingeschränkt werden, wenn dies gesetzlich bestimmte Erfordernisse der geplanten Raumordnung oder die Errichtung von Objekten von gesellschaftlicher Bedeutung oder ein anderes gesetzlich bestimmtes, allgemeines Interesse erfordern.

Bei der Entziehung von Rechten an Liegenschaften oder anderen Naturreichtümern hat die Organisation der assoziierten Arbeit oder eine andere gesellschaftliche juristische Person ein Recht auf Entschädigung nur für die in diese Liegenschaft oder einen anderen Naturreichtum eingebrachte Arbeit und Mittel. Stellen die Liegenschaft oder ein anderer Naturreichtum die Voraussetzungen für die Arbeit dar, hat die Organisation der assoziierten Arbeit und eine andere gesellschaftliche juristische Person das Recht auf einen Ersatz, der gewährleistet, daß diese Voraussetzungen nicht verschlechtert werden.

 

Član  26. Radnicima osnovne organizacije udruženog rada koja se u svom poslovanju koristi sredstvima drugih organizacija udruženog rada koje po tom osnovu imaju pravo na učešće u zajednički ostvarenom dohotku, obezbeđuju se, u okviru tako ostvarenog dohotka, sredstva za njihovu ličnu i zajedničku potrošnju u skladu sa zajedničkim osnovama i merilima koja važe u organizacijama udruženog rada, kao i sredstva za proširivanje materijalne osnove rada prema njihovom doprinosu zajednički ostvarenom dohotku.
 

Merila za utvrđivanje doprinosa zajednički ostvarenom dohotku određuju se samoupravnim sporazumom, u skladu sa jedinstvenim načelima o udruživanju sredstava utvrđenim saveznim zakonom.

Organizacije udruženog rada koje udružuju sredstva, ne mogu po tom osnovu steći pravo na trajno učešće u dohotku organizacije udruženog rada koja se u svom poslovanju koristi tim sredstvima.

Pravo na učešće u zajednički ostvarenom dohotku po osnovu udruživanja sredstava gasi se kad organizaciji udruženog rada, pored odgovarajućeg učešća u zajednički ostvarenom dohotku, budu vraćena i sredstva čijim je udruživanjem to pravo stečeno, odnosno kad, saglasno samoupravnom sporazumu, prestane pravo na povraćaj udruženih sredstava.

Durch das Amendment X. vom 25. November 1988, Ziffer 14, wurde der Artikel 26 faktisch aufgehoben und durch Ziffer 10 ersetzt:
"10. Radnici u organizacijama udruženog rada koji udružuju sredstva ili rad i sredstva radi zajedničkog poslovanja uz zajednički rizik imaju pravo da po tom osnovu zajedno i ravnopravno, srazmerno sredstvima, odnosno radu i sredstvima koje udružuju, upravljaju tim poslovanjem, odlučuju o zajedničkom dohotku i zajedničkom prihodu, utvrđuju obaveze i odgovornosti snošenja zajedničkog rizika i utvrđuju druga međusobna prava, obaveze i odgovornosti po osnovu udruživanja sredstava, odnosno rada i sredstava.
Radnici u organizacijama udruženog rada koje osnivaju novu radnu organizaciju i udružuju sredstva imaju po tom osnovu ista prava, obaveze i odgovornosti kao i radnici kad udružuju sredstva u postojeću organizaciju udruženog rada."

 

26. člen. Delavcem temeljne organizacije združenega dela, ki uporablja pri svojem poslovanju sredstva drugih organizacij združenega dela, te pa imajo iz tega naslova pravico do deleža pri skupaj doseženem dohodku, se v okviru teko doseženega dohodka zagotavljajo sredstva za njihovo osebno in skupno porabo v skladu s skupnimi osnovami in mertli, ki veljajo v organizacijah združenega dela; kot tudi sredstva za razširitev materialne osnove dela, ki ustrezajo njihovemu prispevku k skupaj doseženemu dohodku.
 

Merila za ugotavljanje prispevka k skupaj doseženemu dohodku se določajo s samoupravnim sporazumom v skladu z enotnimi načeli o združevanju sredstev, ki jih določa zvezni zakon.

Organizacije združenega dela; ki združijo sredstva; ne morejo na tej podlagi pridobiti pravice do trajnega deleža od dohodka organizacije združenega dela, ki piri svojem poslovanju uporablja ta sredstva.

Pravica do deleža pri skupaj doseženem dohodku iz združitve sredstev ugasne, ko so organizaciji združenega dela poleg ustreznega deleža pri skupaj doseženem dohodku vrnjena tudi sredstva, ki je z njihovo združitvijo tako pravico pridobila, oziroma ko po samoupravnem sporazumu preneha pravica do povračila združenih sredstev.
 

 

Artikel 26. Den Arbeitern einer Grundorganisation der assoziierten Arbeit, die bei ihrer Geschäftstätigkeit Mittel anderer Organisationen der assoziierten Arbeit nutzt, welche auf dieser Grundlage ein Recht auf Beteiligung an dem gemeinsam erzielten Einkommen haben, werden im Rahmen eines derart erzielten Einkommens die Mittel für ihren persönlichen und den gemeinsamen Verbrauch im Einklang mit den gemeinsamen Grundlagen und Maßstäben gewährleistet, die in den Organisationen der assoziierten Arbeit gelten, sowie die Mittel für die Erweiterung der materiellen Arbeitsgrundlage, und zwar ihren Beitrag zu dem gemeinsam erzielten Einkommen entsprechend.

Die Maßstäbe für die Bestimmung des Beitrages zu dem gemeinsam erzielten Einkommen werden durch Selbstverwaltungsabkommen im Einklang mit den einheitlich durch Bundesgesetz festgelegten Grundsätzen über die Vereinigung der Mittel festgelegt.

Organisationen der assoziierten Arbeit, die die Mittel vereinigen, können auf dieser Grundlage nicht ein Recht auf ständige Beteiligung am Einkommen der Organisation der assoziierten Arbeit, die diese Mittel bei ihrer Geschäftstätigkeit nutzt, erwerben.

Das Recht auf Beteiligung am gemeinsam erzielten Einkommen aufgrund der Vereinigung der Mittel erlischt, wenn der Organisation der assoziierten Arbeit neben einer entsprechenden Beteiligung am gemeinsam erzielten Einkommen auch die Mittel zurückgezahlt wurde, durch deren Vereinigung dieses Recht erworben wurde, oder wenn in Übereinstimmung mit dem Selbstverwaltungsabkommen das Recht auf Rückzahlung der vereinigten Mittel erlischt.

Durch das Amendment X. vom 25. November 1988, Ziffer 14, wurde der Artikel 26 faktisch aufgehoben und durch Ziffer 10 ersetzt:
"10. "

 

Član  27. Organizacija udruženog rada može se, pod uslovima i u granicama koji su utvrđeni saveznim zakonom, koristiti u svom poslovanju sredstvima stranih lica.
 

Radnici organizacije udruženog rada koja se koristi sredstvima uloženim od stranih lica imaju ista društveno-ekonomska i druga samoupravna prava kao i radnici organizacija udruženog rada koje se u svom poslovanju koriste sredstvima drugih domaćih organizacija udruženog rada.

Strano lice koje je uložilo sredstva u organizaciju udruženog rada u Socijalističkoj Federativnoj Republici Jugoslaviji može učestvovati u dohotku te organizacije samo u granicama i pod uslovima koji su utvrđeni za međusobne odnose domaćih organizacija udruženog rada.
 

Prava stranog lica u pogledu sredstava koja je uložilo u organizaciju udruženog rada u Socijalističkoj Federativnoj Republici Jugoslaviji ne mogu se umanjiti zakonom ili drugim propisom pošto je ugovor kojim su ta prava utvrđena postao punovažan.

Durch das Amendment XV. vom 25. November 1988, Ziffer 15, wurde der Artikel 27 faktisch aufgehoben und  ersetzt:
"1. Strano lice može ulagati sredstva u organizaciju udruženog rada, banku ili drugu finansijsku organizaciju, zadrugu i druge oblike saradnje i zajedničkog poslovanja.
Strano lice može zajedno s domaćim licima osnovati mešovito preduzeće, banku ili drugu finansijsku organizaciju, ugovornu organizaciju udruženog rada, a može osnovati i sopstveno preduzeće.
Saveznim zakonom se može izuzetno, kad to zahteva društveni interes, utvrditi u kojim delatnostima ili poslovima, odnosno na kojim područjima strano lice ne može osnovati sopstveno preduzeće.
2. Strano lice ima pravo da učestvuje u upravljanju zajedničkim poslovanjem za vreme za koje su sredstva uložena, pravo na transfer dobiti, pravo na povraćaj uloga i druga prava utvrđena ugovorom.
Strano lice može zadržati pravo svojine na uložena sredstva.
Kad je osnovalo sopstveno preduzeće, strano lice zadržava pravo svojine na uložena sredstva i ima pravo svojine na sredstva koja je to preduzeće ostvarilo svojim poslovanjem.
Ova prava stranog lica ne mogu se umanjiti zakonom ili drugim propisom.
3. Prava i obaveze radnika u preduzeću, zajedničkoj banci ili drugoj zajedničkoj finansijskoj organizaciji i ugovornoj organizaciji udruženog rada uređuju se kolektivnim ugovorom.
4. Saveznim zakonom uređuju se pravni položaj mešovitog preduzeća, banke ili druge finansijske organizacije, ugovorne organizacije udruženog rada i sopstvenog preduzeća i pravni položaj stranog lica koje je samostalno, odnosno zajedno sa domaćim licima osnovalo te organizacije, kao i osnovna prava i obaveze radnika koji su zaposleni u njima."

 

27. člen. Organizacija združenega dela lahko pri svojem poslovanju uporablja sredstva tujih oseb pod pogoji in v mejah, ki jih določa zvezni zakon.
 

Delavci organizacije združenega dela, ki uporablja sredstva, katera so vložile tuje osebe, imajo enake družbenoekonomske in druge samoupravne pravice kot delavci organizacij združenega dela, ki uporabljajo pri svojem poslovanju sredstva drugih domačih organizacij združenega dela.

Tuja oseba, ki je vložila sredstva v organizacijo združenega dela v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji, je lahko udeležena pri njenem dohodku samo v mejah in pod pogoji, ki veljajo za medsebojnarazmerja domatih organizacij združenega dela.

 

Pravic tuje osebe glede sredstev, ki jih je vložila v organizacijo združenega dela v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji, ni mogoče zmanjšati z zakonom ali z drugim predpisom, potem ko začne veljati pogodba, v kateri so te pravice določene.
 

 

Artikel 27. Eine Organisation der assoziierten Arbeit kann unter den durch ein Bundesgesetz vorgesehenen Voraussetzungen und in den Grenzen, die ein Bundesgesetz bestimmt, mit ihrer Geschäftstätigkeit Mittel ausländischer Personen nutzen.

Die Arbeiter einer Organisation der assoziierten Arbeit, welche von ausländischen Personen eingebrachte Mittel nutzen, haben die gleichen gesellschaftlich-ökonomischen und andere Selbstverwaltungsrechte wie die Arbeiter in Organisationen der assoziierten Arbeit, die bei ihrer Geschäftstätigkeit Mittel anderer einheimischer Organisationen der assoziierten Arbeit nutzen.

Eine ausländische Person, die Mittel in eine Organisation der assoziierten Arbeit in der Sozialistischen Föderativen Republik Jugoslawien eingebracht hat, kann am Einkommen dieser Organisation nur in den Grenzen und unter den Voraussetzungen teilhaben, die für die wechselseitigen Beziehungen einheimischer Organisationen der assoziierten Arbeit festgesetzt sind.

Die Rechte einer ausländischen Person in Bezug auf die von ihr in eine Organisation der assoziierten Arbeit in der Sozialistischen Föderativen Republik Jugoslawien eingebrachten Mittel können, nachdem der Vertrag, durch den diese Rechte festgesetzt wurden, rechtskräftig geworden ist, nicht durch Gesetz oder eine andere Vorschrift geschmälert werden.

Durch das Amendment XV. vom 25. November 1988, Ziffer 15, wurde der Artikel 27 faktisch aufgehoben und  ersetzt:
"1. "

 

 

Član  28. Organizacije udruženog rada mogu, radi proširenja materijalne osnove rada, prikupljati novčana sredstva građana i obezbediti im, uz vraćanje tih sredstava, i naknadu za uložena sredstva u vidu kamate ili drugih na osnovu zakona određenih pogodnosti.

Durch das Amendment X. vom 25. November 1988, Ziffer 14, wurde der Artikel 28 faktisch aufgehoben und durch Ziffer 11 ersetzt:
"11. Organizacije udruženog rada mogu, radi proširivanja materijalne osnove rada, prikupljati novčana i druga sredstva građana i obezbediti im, uz povraćaj vrednosti tih sredstava, i naknadu za njihovo korišćenje u vidu kamate, odnosno određenih pogodnosti, u skladu sa zakonom.
Građani mogu ulagati novčana i druga sredstva u organizaciju udruženog rada uz zajednički rizik i po tom osnovu ostvariti pravo na povraćaj vrednosti tih sredstava i naknadu za korišćenje tih sredstava, zavisno od rezultata koje ostvari ta organizacija, kao i pravo da budu obaveštavani o rezultatima korišćenja tih sredstava, i stiču pravo da učestvuju u odlučivanju o određenim poslovima u vezi sa korišćenjem uloženih sredstava, u skladu sa saveznim zakonom.
Organizacija udruženog rada može radi prikupljanja, odnosno ulaganja sredstava građana i izdavati hartije od vrednosti koje glase na ime ili na donosioca i po kojima imaoci tih hartija ostvaruju pravo na naknadu za korišćenje tih sredstava, odnosno i pravo na učešće u odlučivanju, pod uslovima i na način koji su utvrđeni saveznim zakonom.
Građani mogu zadržati pravo svojine na uložena sredstva, osim u slučajevima određenim saveznim zakonom."

 

28. člen. Za razširitev materialne osnove dela lahko organizacije združenega dela zbirajo denarna sredstva občanov in jim poleg vračila teh sredstev zagotovijo za vložena sredstva še obresti ali druge na podlagi zakona določene ugodnosti.
 

 

Artikel 28. Organisationen der assoziierten Arbeit können zum Zweck der Erweiterung ihrer materiellen Arbeitsgrundlage Geldmittel von Bürgern ansammeln und ihnen, außer der Rückzahlung dieser Mittel, auch eine Vergütung für die angelegten Mittel in Form von Zinsen oder anderer aufgrund eines Gesetzes festgelegter Vergünstigungen gewähren.

Durch das Amendment X. vom 25. November 1988, Ziffer 14, wurde der Artikel 28 faktisch aufgehoben und durch Ziffer 11 ersetzt:
"11. "

 

 

Član  29. Radnici koji u organizaciji udruženog rada obavljaju administrativno-stručne, pomoćne i njima slične poslove od zajedničkog interesa za više organizacija u njenom sastavu i radnici koji obavljaju takve poslove u zemljoradničkoj ili drugoj zadruzi, kao i radnici u organizaciji poslovnog udruživanja, banci i zajednici osiguranja, obrazuju radnu zajednicu. Radnici u takvoj radnoj zajednici mogu se organizovati kao organizacija udruženog rada pod uslovima utvrđenim zakonom.
 

Radnici koji u organizaciji udruženog rada obavljaju druge poslove od zajedničkog interesa za više organizacija u njenom sastavu, kao i radnici koji obavljaju takve poslove za zemljoradničku ili drugu zadrugu, obrazuju radnu zajednicu ako ne postoje ustavom utvrđeni uslovi da se organizuju kao osnovna organizacija udruženog rada.

Radnici ovih radnih zajednica imaju pravo na sredstva za ličnu i zajedničku potrošnju u skladu sa načelom raspodele prema radu i sa osnovama i merilima raspodele koji važe u organizacijama udruženog rada, kao i druga samoupravna prava radnika u organizacijama udruženog rada u skladu sa prirodom poslova koje obavljaju i sa zajedničkim interesima radi kojih su ove radne zajednice obrazovane.
 

Međusobna prava, obaveze i odgovornosti radnika ovih radnih zajednica i korisnika njihovih usluga uređuju se samoupravnim sporazumom, a međusobni odnosi radnika u radnoj zajednici uređuju se njihovim samoupravnim aktima u skladu sa tim samoupravnim sporazumom.
 

Durch das Amendment X. vom 25. November 1988 wurde durch Ziffer 14 Abs. 2 der Artikel 29 aufgehoben.

 

29. člen. Delavci, ki v organizaciji združenega dela opravljajo administrativno-strokovna, pomožna in tem podobna dela skupnega pomena za več organizacij v njeni sestavi, delavci, ki opravljajo taka dela v kmetijski ali drugi zadrugi, kot tudi delavci v organizaciji poslovnega združevanja, banki in zavarovalni skupnosti, oblikujejo delovno skupnost. Delavci v taki delovni skupnosti se lahko pod pogoji, ki jih določa zakon, organizirajo v organizacijo združenega dela.

 

Delavci, ki v organizaciji združenega dela opravljajo druga dela skupnega pomena za več organizacij v njeni sestavi, ter delavci, ki opravljajo taka dela za kmetijsko ali drugo zadrugo, oblikujejo delovno skupnost, če niso izpolnjeni z ustavo določani pogoji, da se organizirajo v temeljno organizacijo združenega dela.
 

Delavci teh delovnih skupnosti imajo pravico do sredstev za osebno in skupno porabo v skladu z načelom delitve po delu in v skladu z osnovami in merili za delitev, ki veljajo v organizacijah združenega dela, ter druge samoupravne pravice delavcev v organizacijah združenega dela v skladu z naravo dela, ki ga opravljajo, in v skladu s skupnimi interesi, zaradi katerih so bile te delovne skupnosti ustanovljene.

 

Medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev teh delovnih skupnosti in uporabnikov njihovih storitev se urejajo s samoupravnim sporazumom, medsebojna razmerja delavcev v delovni skupnosti pa z njihovimi samoupravnimi akti v skladu s tem samoupravnim sporazumom.
 

 

Artikel 29. Arbeiter, die in einer Organisation der assoziierten Arbeit spezialisierte Fachdienste, Hilfsdienste oder ähnliche Tätigkeiten von gemeinsamem Interesse für mehrere Organisationen in deren Verbund wahrnehmen und Arbeiter, die solche Tätigkeiten in einer landwirtschaftlichen oder einer anderen Genossenschaft wahrnehmen, sowie Arbeiter in der Organisation einer Geschäftsvereinigung, in einer Bank oder einer Versicherungsgemeinschaft, bilden eine Arbeitsgemeinschaft. Die Arbeiter in einer solchen Arbeitsgemeinschaft können sich unter den gesetzlich vorgeschriebenen Voraussetzungen als Organisation der assoziierten Arbeit organisieren.

Arbeiter, die in einer Organisation der assoziierten Arbeit andere Tätigkeiten von gemeinsamem Interesse für mehrere Organisation in deren Verbund wahrnehmen, sowie Arbeiter, die solche Tätigkeiten für eine landwirtschaftliche oder eine andere Genossenschaft wahrnehmen, bilden eine Arbeitsgemeinschaft, wenn die verfassungsmäßig festgelegten Voraussetzungen, sich als Grundorganisation der assoziierten Arbeit zu organisieren, nicht vorliegen.

Den en Abeitern dieser Arbeitsgemeinschaften steht ein Recht auf Mittel für den persönlichen und gemeinsamen Verbrauch im Einklang mit dem Grundsatz der Verteilung nach der Arbeit und mit den Grundlagen und Maßstäben für die Verteilung zu, die in den Organisationen der assoziierten Arbeit gelten, sowie andere Selbstverwaltungsrechte der Arbeiter in den Organisationen der assoziierten Arbeit, im Einklang mit der Natur, der von ihnen ausgeübten Tätigkeiten und mit den gemeinsamen Interessen, deretwegen diese Arbeitsgemeinschaften gebildet worden sind.

Die wechselseitigen Rechte, Pflichten und Verantwortung der Arbeiter dieser Arbeitsgemeinschaften sowie der Nutznießer ihrer Dienstleistungen werden durch ein Selbstverwaltungsabkommen geregelt; die wechselseitigen Beziehungen der Arbeiter in der Arbeitsgemeinschaft durch ihre Selbstverwaltungsakte, im Einklang mit diesem Selbstverwaltungsabkommen.

Durch das Amendment X. vom 25. November 1988 wurde durch Ziffer 14 Abs. 2 der Artikel 29 aufgehoben.

 

Član  30. Radnici u radnim zajednicama koje obavljaju poslove za samoupravne interesne zajednice i druge samoupravne organizacije i zajednice i njihova udruženja, društveno-političke organizacije i druge društvene organizacije, udruženja građana i organe društveno-političkih zajednica, imaju pravo na sredstva za ličnu i zajedničku potrošnju u skladu sa načelom raspodele prema radu i sa društveno utvrđenim osnovama i merilima raspodele koji važe za organizacije udruženog rada. Oni imaju i druga samoupravna prava u skladu sa prirodom poslova koje obavljaju i društvenom i političkom odgovornošću organizacija, zajednica i organa za koje obavljaju poslove — za ostvarivanje njihovih funkcija i zadataka.
 

Međusobna prava, obaveze i odgovornosti radnika ovih radnih zajednica i organizacija, zajednica i organa za koje obavljaju poslove, uređuju se samoupravnim sporazumom, odnosno ugovorom, u skladu sa zakonom.

Na ove radne zajednice ne mogu se prenositi prava, ovlašćenja i odgovornosti organizacija, zajednica i organa za koje one vrše poslove.

Prava, obaveze i odgovornosti radnika u radnim zajednicama organa društveno-političkih zajednica uređuju se zakonom, a kad to priroda delatnosti organa dozvoljava — i samoupravnim sporazumom, odnosno ugovorom radne zajednice i tih organa, i samoupravnim aktima radne zajednice.
 

Aktivna vojna lica i građanska lica na službi u oružanim snagama Socijalističke Federativne Republike Jugoslavije ostvaruju odgovarajuća prava saglasno saveznom zakonu, u skladu sa prirodom delatnosti i karakterom oružanih snaga.
 

Durch das Amendment X. vom 25. November 1988, Ziffer 14, wurde der Artikel 30 Abs. 1 und 3 faktisch aufgehoben und durch Ziffer 12 ersetzt:
"12. Radnici koji obavljaju stručne, administrativne, pomoćne i druge poslove za zemljoradničku ili drugu zadrugu, banku ili drugu finansijsku organizaciju, organizaciju za osiguranje, samoupravnu interesnu zajednicu i drugu samoupravnu organizaciju i zajednicu ili njihovo udruženje, društveno-političku organizaciju ili drugu društvenu organizaciju i udruženje građana, mogu obrazovati radnu zajednicu. Radnu zajednicu mogu obrazovati i radnici u organima društveno-političkih zajednica pod uslovima utvrđenim zakonom.
Radnici u radnoj zajednici imaju pravo na sredstva za ličnu i zajedničku potrošnju u skladu sa načelom raspodele prema radu i s osnovama i merilima raspodele koji važe u organizacijama udruženog rada. Oni imaju i druga samoupravna prava u skladu sa prirodom poslova koje obavljaju i odgovornošću organizacija, zajednica i organa za koje obavljaju poslove za ostvarivanje njihovih funkcija i zadataka.
Na ove radne zajednice ne mogu se prenositi prava, ovlašćenja i odgovornosti organizacija, zajednica i organa za koje obavljaju poslove."

 

30. člen. Delavci delovnih skupnosti, ki opravljajo dela za samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti in njihova združenja, družbenopolitične organizacije in druge družbene organizacije, društva in organe družbenopolitičnih skupnosti, imajo pravico do sredstev za osebno in skupno porabo v skladu z načelom delitve po delu in z družbeno določenimi osnovami in merili za delitev ki veljajo za organizacije združenega dela. Imajo tudi druge samoupravne pravice v skladu z naravo dela, ki ga opravljajo, ter v skladu z družbeno in politično odgovornostjo, ki jo imajo za izvrševanje svojih funkcij in nalog organizacije, skupnosti in organi, za katere opravljajo dela.

 

Medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev teh delovnih skupnosti ter organizacij, skupnosti in organov, za katere opravljajo dela, se urejajo s samoupravnim sporazumom oziroma s pogodbo v skladu z zakonom.

Na te delovne skupnosti se ne morejo prenašati pravice, pooblastila in odgovornosti organizacij, skupnosti in organov, za katere opravljajo dela.

Pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev v delovnih skupnostih organov družbenopolitičnih skupnosti se urejajo z zakonom; kadar to dopušča narava dejavnosti organov, pa tudi s samoupravnim sporazumom oziroma pogodbo med delovno skupnostjo in temi organi ter s samoupravnimi akti delovne skupnosti.
 

Aktivne vojaške osebe in civilne osebe, ki so v službi v oboroženih silah Socialistične federativne republike Jugoslavije, uresničujejo ustrezne pravice v skladu z zveznim zakonom in v skladu z naravo dejavnosti in značajem oboroženih sil.
 

 

Artikel 30. Arbeiter in Arbeitsgemeinschaften, die Tätigkeiten für sich selbstverwaltende Interessengemeinschaften und andere Selbstverwaltungsorganisationen und -gemeinschaften sowie für deren Vereinigungen, für gesellschaftlich-politische Organisationen und andere gesellschaftliche Organisationen, Vereinigungen von Bürgern und für Organe der gesellschaftlich-politischen Gemeinschaften ausüben, haben ein Recht auf Mittel für den persönlichen und gemeinsamen Verbrauch im Einklang mit dem Grundsatz der Verteilung nach der Arbeit und mit den gesellschaftlich festgelegten Grundlagen und Maßstäben für die Verteilung, die für die Organisationen der assoziierten Arbeit gelten. Sie haben auch andere Selbstverwaltungsrechte im Einklang mit der Natur der von ihnen ausgeübten Tätigkeiten und mit der gesellschaftlichen und politischen Verantwortung der Organisationen, Gemeinschaften und Organe, für die sie tätig sind - zur Verwirklichung von deren Funktionen und Aufgaben.

Die wechselseitigen Rechte, Pflichten und Verantwortung der Arbeiter dieser Arbeitsgemeinschaften und Organisationen, Gemeinschaften und Organe, für die sie tätig sind, werden durch Selbstverwaltungsabkommen oder Vertrag im Einklang mit dem Gesetz geregelt.

Auf diese Arbeitsgemeinschaften dürfen keine Rechte, Befugnisse und Verantwortung der Organisationen, Gemeinschaften und Organe übertragen werden, für die sie tätig sind.

Die Rechte, Pflichten und Verantwortung der Arbeiter in den Arbeitsgemeinschaften der Organe der gesellschaftlich-politischen gemeinschaften, werden gesetzlich geregelt und, wenn die Natur der Tätigkeit der Organe dies zuläßt, - auch durch Selbstverwaltungsabkommen oder Vertrag zwischen der Arbeitsgemeinschaft und diesen Organen , sowie durch Selbstverwaltungsakte der Arbeitsgemeinschaft.

Personen im aktiven Militärdienst, sowie Zivilpersonen im Dienst der Streitkräfte der Sozialistischen Föderativen Republik Jugoslawien üben ihre entsprechenden Rechte im Einklang mit einem Bundesgesetz und im Einklang mit der Natur ihrer Tätigkeit und dem Charakter der Streitkräfte aus.

Durch das Amendment X. vom 25. November 1988, Ziffer 14, wurde der Artikel 30 Abs. 1 und 3 faktisch aufgehoben und durch Ziffer 12 ersetzt:
"12. "

 

Član  31. Radni ljudi koji ličnim radom samostalno u vidu zanimanja obavljaju umetničku ili drugu kulturnu, advokatsku ili drugu profesionalnu delatnost imaju u načelu isti društveno-ekonomski položaj i u osnovi ista prava i obaveze kao i radnici u organizacijama udruženog rada.

Radni ljudi koji obavljaju neku od ovih delatnosti mogu udruživati svoj rad i obrazovati privremene ili trajne radne zajednice, koje imaju u osnovi isti položaj kao i organizacije udruženog rada i u kojima radni ljudi imaju u osnovi ista prava i dužnosti kao i radnici u organizacijama udruženog rada.
 

Zakonom se utvrđuju uslovi pod kojima ovi radni ljudi i njihove radne zajednice ostvaruju svoja prava i ispunjavaju obaveze, kao i uslovi pod kojima oni u obavljanju tih delatnosti mogu koristiti društvena sredstva i upravljati njima. Zakonom se određuje i način ostvarivanja saradnje ovih radnih ljudi sa organizacijama udruženog rada, kao i način njihovog učešća u stvaranju uslova za rad u tim organizacijama i u raspolaganju rezultatima svog rada izraženim u zajednički ostvarenom dohotku.
 

Durch das Amendment XXI. vom 25. November 1988, Ziffer 6, wurden die Artikel 31, 64, 66 und 68 faktisch aufgehoben und  ersetzt:
"1. Radnim ljudima se zajemčuje pravo da samostalno obavljaju delatnosti ličnim radom, odnosno ličnim radom i sredstvima u svojini građana.
Zakonom se mogu izuzetno, kad to zahteva priroda tih delatnosti ili poseban društveni interes, odrediti delatnosti koje se ne mogu samostalno obavljati ličnim radom.
Zakonom se mogu utvrditi uslovi samostalnog obavljanja delatnosti ličnim radom.
2. Radnim ljudima koji samostalno obavljaju delatnost ličnim radom zajemčuje se pravo da ostvaruju ustavom utvrđeni položaj u socijalističkim društveno-ekonomskim odnosima, da raspolažu ostvarenim rezultatima svog rada i na toj osnovi zadovoljavaju svoje lične i društvene potrebe i da na osnovu svog doprinosa, ostvaruju svoju socijalnu sigurnost na načelima uzajamnosti i solidarnosti.
3. Radni ljudi koji samostalno obavljaju delatnost ličnim radom slobodno udružuju svoj rad i sredstva, odnosno samo rad ili samo sredstva u različite oblike udruživanja. Zakonom se mogu utvrditi uslovi ovog udruživanja.
4. Radni ljudi koji samostalno obavljaju delatnost ličnim radom mogu, neposredno ili preko oblika svog udruživanja, udruživati svoj rad i sredstva, odnosno samo rad ili samo sredstva sa organizacijama udruženog rada u različitim oblicima kooperacije i trajnije saradnje.
Ovi radni ljudi zajedno i ravnopravno s radnicima u udruženom radu društvenim sredstvima u ovim oblicima kooperacije i trajnije saradnje upravljaju zajedničkim poslovima, odlučuju o zajednički ostvarenom dohotku i učestvuju u njegovoj raspodeli prema svom doprinosu ostvarivanju tog dohotka.
5. Radni ljudi koji samostalno obavljaju delatnost ličnim radom mogu zapošljavati radnike u granicama određenim zakonom.
Ugovore o zapošljavanju zaključuju ovi radni ljudi i radnici koje oni zapošljavaju u skladu s kolektivnim ugovorom koji zaključuju sindikat i odgovarajuća privredna komora, odnosno drugo udruženje u kome su predstavljeni ovi radni ljudi. Kolektivnim ugovorom obezbeđuje se radnicima koje ovi radni ljudi zapošljavaju pravo na sredstva za zadovoljavanje ličnih i zajedničkih potreba, kao i druga prava utvrđena zakonom.
Na ovim osnovama mogu zapošljavati radnike i zadruge i drugi oblici udruživanja rada i sredstava radnih ljudi koji samostalno obavljaju delatnost ličnim radom, kao i građani i građanska pravna lica."

 

31. člen. Delovni ljudje, ki z osebnim delom samostojno kot poklic opravljajo umetniško ali kakšno drugo kulturno, odvetniško ali drugo poklicno dejavnost, imajo v načelu enak družbenoekonomski položaj in v osnovi enake pravice in obveznosti kot delavci v organizacijah združenega dela.

Delovni ljudje, ki opravljajo katero od teh dejavnosti, lahko združujejo svoje delo in ustanavljajo začasne ali trajne delovne skupnosti, ki imajo v osnovi enak položaj kot organizacije združenega dela in v katerih imajo delovni ljudje v osnovi enake pravice in dolžnosti, kot jih imajo delavci v organizacijah združenega dela.
 

Zakon določa pogoje, pod katerimi ti delovni ljudje in njihove delovne skupnosti uresničujejo svoje pravice in izpolnjujejo svoje obveznosti, in pogoje, pod katerimi lahko pri opravljanju teh dejavnosti uporabljajo družbena sredstva in jih upravljajo. Zakon tudi določa, kako delovni ljudje sodelujejo z organizacijami združenega dela in kako so udeleženi pri ustvarjanju pogojev za delo v teh organizacijah in pri razpolaganju z rezultati svojega dela, izraženimi v skupaj doseženem dohodku.

 

 

Artikel 31. Die Werktätigen, die in persönlicher Arbeit selbständig und berufsmäßig eine künstlerische oder eine andere kulturelle, eine rechtsberatende oder eine andere professionelle Tätigkeit ausüben, haben im Prinzip die gleichen Rechte und Pflichten wie die Arbeiter in den Organisationen der assoziierten Arbeit.

Die Werktätigen, die eine dieser Tätigkeiten ausüben,, können ihre Arbeit vereinigen und zeitweilige oder ständige Arbeitsgemeinschaften bilden, die grundsätzlich die gleiche Stellung wie Organisationen der assoziierten Arbeit haben, und in denen die Werktätigen grundsätzlich die gleichen Rechte und Pflichten haben wie die Arbeiter in den Organisationen der assoziierten Arbeit.

Durch Gesetz  werden die Voraussetzungen, unter denen diese Werktätigen und ihre Arbeitsgemeinschaften ihre Rechte ausüben und ihre Pflichten erfüllen, sowie die Voraussetzungen, unter denen sie in Ausübung dieser Tätigkeiten gesellschaftliche Mittel nutzen und verwalten können, bestimmt. Durch Gesetz wird auch die Art und Weise der Durchführung der Zusammenarbeit dieser Werktätigen mit den Organisationen der assoziierten Arbeit sowie die Art ihrer Mitwirkung bei der Gestaltung der Arbeitsbedingungen in diesen Organisationen und bei der Verfügung über die Ergebnisse ihre Arbeit, die in dem gemeinsame erzielten Einkommen zum Ausdruck kommen, festgelegt.

Durch das Amendment XXI. vom 25. November 1988, Ziffer 6, wurden die Artikel 31, 64, 66 und 68 faktisch aufgehoben und  ersetzt:
"1. "

 

 

Član  32. Radnici organizacija udruženog rada, u skladu sa načelom uzajamnosti i solidarnosti, zajednički i ravnopravno obezbeđuju stalno poboljšavanje uslova života radnika izdvajanjem i udruživanjem sredstava u tu svrhu i na drugi način.
 

Organizacije udruženog rada i društveno-političke zajednice dužne su da, u skladu sa načelom uzajamnosti i solidarnosti, pružaju ekonomsku i drugu pomoć organizacijama udruženog rada koje dođu u izuzetne ekonomske teškoće i da preduzimaju mere za njihovu sanaciju ako je to u zajedničkom interesu organizacija udruženog rada, odnosno u društvenom interesu.
 

Organizacija udruženog rada, sama ili sporazumno sa drugim organizacijama udruženog rada, u skladu sa načelima uzajamnosti i solidarnosti, obezbeđuje sredstva za zapošljavanje, prekvalifikaciju i ostvarivanje stečenih prava radnika, ako prestane potreba za njihovim radom u organizaciji udruženog rada ili ako organizacija u njenom sastavu prestane sa radom.

Radnik, dok mu se ne obezbedi drugo radno mesto koje odgovara njegovim sposobnostima i kvalifikacijama, ne može da izgubi svojstvo radnika osnovne organizacije udruženog rada ako usled tehnoloških ili drugih unapređenja kojima se doprinosi povećanju produktivnosti rada i većem uspehu organizacije prestane potreba za njegovim radom u toj organizaciji.
 

Zakonom se može utvrditi obaveza udruživanja sredstava u te svrhe i za zapošljavanje uopšte, kao i propisati uslovi upotrebe tih sredstava.
 

Durch das Amendment X. vom 25. November 1988. Ziffer 14, wurde der Artikel 32 Abs. 2 aufgehoben und die Abs. 4 und 5 wurden faktisch aufgehoben und durch Ziffer 13 ersetzt:
"13. Radniku ne može prestati radni odnos ako usled tehnoloških i drugih unapređenja kojima se doprinosi povećanju produktivnosti rada i većem uspehu organizacije udruženog rada prestane potreba za njegovim radom u toj organizaciji, dok mu se ne obezbedi drugo radno mesto koje odgovara njegovim radnim sposobnostima ili na drugi način ne obezbedi ostvarivanje prava na rad ili zakonom određena prava po osnovu rada.
Zakonom se za te svrhe mogu utvrditi obaveza udruživanja sredstava ili obezbeđivanja sredstava na drugi način i propisati uslovi i način upotrebe tih sredstava."

 

32. člen. Delavci organizacij združenega dela skrbijo skupaj in enakopravno po načelih vzajemnosti in solidarnosti za nenehno zboljševanje življenjskih razmer delavcev s tem, da v ta namen izločajo sredstva in jih združujejo, in na drug način.
 

Organizacije združenega dela in družbenopolitične skupnosti so dolžne po načelih vzajemnosti in solidarnosti dajati gospodarsko in drugo pomoč organizacijam združenega dela, ki zaidejo v izjemne gospodarske težave, in sprejeti ukrepe za njihovo sanacijo, če je to v skupnem interesu organizacij združenega dela oziroma v družbenem interesu.
 

Organizacija združenega dela zagotavlja sama ali sporazumno z drugimi organizacijami združenega dela po načelih vzajemnosti in solidarnosti sredstva za zaposlovanje, prekvalifikacijo in uresničevanje pridobljenih pravic delavcev, če njihovo delo pri njej ni več potrebno ali če organizacija v njeni sestavi neha delati.
 

Če zaradi tehnoloških ali drugih izboljšav, ki prispevajo k večji produktivnosti dela in k večjemu uspehu organizacije delavčevo delo v temeljni organizaciji združenega dela ni več potrebno, delavec ne more izgubiti lastnosti delavca te organizacije, dokler se mu ne zagotovi drugo delovno mesto, ki ustreza njegovim sposobnostim in kvalifikacijam.
 

Z zakonom se lahko določi obveznost združevanja sredstev v te namene in za zaposlovanje sploh ter predpišejo pogoji za uporabo teh sredstev.
 

 

Artikel 32. Die Arbeiter in den Organisationen der assoziierten Arbeit stellen im Einklang mit dem Grundsatz der Wechselseitigkeit und der Solidarität, gemeinsam und gleichberechtigt, die ständige Verbesserung der Lebensbedingungen der Arbeiter sicher, durch Aussonderung und Vereinigung von zu diesem Zweck bestimmten Mitteln und auf andere Weise.

Die Organisationen der assoziierten Arbeit und die gesellschaftlich-politischen Gemeinschaften sind verpflichtet, im Einklang mit dem Grundsatz der Wechselseitigkeit und der Solidarität, den Organisationen der assoziierten Arbeit, die in außerordentliche wirtschaftliche Schwierigkeiten geraten, wirtschaftliche und sonstige Hilfe zu gewähren und Maßnahmen zu ihrer Sanierung vorzunehmen, wenn dies im gemeinsamen Interesse der Organisationen der assoziierten Arbeit oder im gesellschaftlichen Interesse liegt.

Die Organisation der assoziierten Arbeit stellt selbst oder im Einvernehmen mit anderen Organisationen der assoziierten Arbeit im Einklang mit dem Grundsatz der Wechselseitigkeit und der Solidarität die Mittel für die Beschäftigung, Umschulung und die Realisierung der erworbenen Rechte der Arbeiter sicher, wenn der Bedarf für ihre Arbeit in der Organisation der assoziierten Arbeit entfällt oder wenn eine Organisation in deren Verbund ihren Betrieb einstellt.

Wenn infolge technologischer oder anderer Verbesserungen, die zur Steigerung der Arbeitsproduktivität und zur Steigerung des Erfolgs der Organisation beitragen, der Bedarf für die Arbeit eines Arbeiters in dieser Organisation entfällt, darf der Arbeiter, solange ihm nicht ein anderer, seinen Fähigkeiten und Qualifikationen entsprechender Arbeitsplatz zur Verfügung gestellt wird, nicht seine Eigenschaft als Arbeiter dieser Grundorganisation der assoziierten Arbeit verlieren.

Ein Gesetz kann die Pflicht zur Vereinigung von Mitteln zu diesem Zweck und für die Beschäftigung überhaupt anordnen und die Voraussetzungen für den Gebrauch dieser Mittel vorschreiben.

Durch das Amendment X. vom 25. November 1988. Ziffer 14, wurde der Artikel 32 Abs. 2 aufgehoben und die Abs. 4 und 5 wurden faktisch aufgehoben und durch Ziffer 13 ersetzt:
"13. "

 

Član  33. Radnici u udruženom radu učestvuju u obezbeđivanju ustavom utvrđenih opštih društvenih potreba koje zadovoljavaju u društveno-političkim zajednicama plaćanjem ovim zajednicama poreza i drugih dažbina iz dohotka osnovne organizacije udruženog rada i iz svojih ličnih dohodaka, u skladu sa namenom, odnosno sa ciljevima kojima služe sredstva dobivena od poreza i drugih dažbina.

Obaveze plaćanja poreza i drugih dažbina društveno-političkim zajednicama utvrđuju se zavisno od sposobnosti privrede da, u skladu s dostignutim stepenom produktivnosti ukupnog društvenog rada i s potrebama materijalnog i društvenog razvoja koje odgovaraju njenim mogućnostima i dugoročnim interesima razvoja proizvodnih snaga društva, obezbedi zadovoljavanje ličnih i zajedničkih potreba radnika i potreba proširene reprodukcije. Ove obaveze utvrđuju se i zavisno od sposobnosti organizacije udruženog rada da, u skladu sa opštim obavezama privrede, rezultatima rada i uspehom koje ostvari, obezbedi zadovoljavanje ovih potreba.
 

Ova načela primenjuju se i kad se aktima društveno-političkih zajednica privremeno ograniči raspolaganje sredstvima kojima upravljaju radnici u organizacijama udruženog rada ili se utvrdi obaveza udruživanja tih sredstava.
 

Durch das Amendment XLVII. vom 25. November 1988 wurden im Artikel 33 Abs. 1 das Wort "osnovne" gestrichen.

 

33. člen. Delavci v združenem delu prispevajo sredstva za splošne z ustavo določene družbene potrebe, ki jih zadovoljujejo v družbenopolitičnih skupnostih, s tem, da plačujejo tem skupnostim iz dohodka temeljne organizacije združenega dela in iz svojih osebnih dohodkov davke in druge davščine v skladu z namenom oziroma s cilji, za katere so namenjena z davki in drugimi davščinami pridobljena sredstva.
 

Obveznosti plačevanja davkov in drugih davščin družbenopolitičnim skupnostim se določajo po tem, koliko zmore gospodarstvo v skladu z doseženo stopnjo produktivnosti celotnega družbenega dela ter a potrebami materialnega in družbenega razvoja, ki ustrezajo možnostim gospodarstva in dolgoročnim interesom družbe za razvoj proizvajalnih sil, zagotoviti zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb delavcev ter potreb razširjene reprodukcije. Te obveznosti se določajo tudi po tem, koliko zmore organizacija združenega dela v skladu s splošnimi obveznostmi gospodarstva ter z rezultati dela in uspehi, ki jih doseže, zagotoviti zadovoljevanje teh potreb.

 

Ta načela veljajo tudi, kadar družbenopolitične skupnosti s svojimi akti začasno omejijo razpolaganje s sredstvi, ki jih upravljajo delavci v organizacijah združenega dela, ali naložijo obvezno združevanje teh sredstev.
 

 

Artikel 33. Die Arbeiter in der assoziierten Arbeit wirken bei der Sicherstellung der verfassungsmäßig festgelegten allgemeinen gesellschaftlichen Bedürfnisse, die sie in den gesellschaftlich-politischen Gemeinschaften befriedigen, mit, durch Zahlung von Steuern und anderen Abgaben aus dem Einkommen der Grundorganisation der assoziierten Arbeit und aus ihrem persönlichen Einkommen an diese Gemeinschaften, im Einklang mit dem Zweck oder den Zielen, denen diese durch Steuern und Abgaben aufgebrachten Mittel dienen.

Die Pflicht, Steuern und sonstige Abgaben an die gesellschaftlich-politischen Gemeinschaften zu zahlen, wird in Abhängigkeit von der Fähigkeit der Wirtschaft festgesetzt, die Befriedigung der persönlichen und gemeinsamen Bedürfnisse der Arbeit und der Bedürfnisse der erweiterten Reproduktion zu gewährleisten, im Einklang mit der erreichten Produktivitätsstufe der gesamten gesellschaftlichen Arbeit und mit den Erfordernissen der materiellen und der gesellschaftlichen Entwicklung, die ihren Möglichkeiten und den langfristigen Interessen der Entwicklung der Produktivkräfte der Gesellschaft entsprechen. Diese Pflichten werden auch in Abhängigkeit von der Fähigkeit einer Organisation der assoziierten Arbeit festgesetzt, im Einklang mit den allgemeinen Verpflichtungen der Wirtschaft, den Arbeitsergebnissen und dem erzielten Erfolg, die Befriedigung dieser Bedürfnisse zu gewährleisten.

Diese Grundsätze finden auch dann Anwendung, wenn die Verfügung über die Mittel, die die Arbeiter in den Organisationen der assoziierten Arbeit verwalten, durch Akte der gesellschaftlich-politischen Gemeinschaften vorübergehend eingeschränkt ist, oder die Pflicht zur Vereinigung dieser Mittel bestimmt wird.

Durch das Amendment XLVII. vom 25. November 1988 wurden im Artikel 33 Abs. 1 das Wort "Grundorganisation" ersetzt durch: "Organisation".

 

Durch das Amendment X. vom 25. November 1988, Ziffer 14, wurde der Abschnitt 1 durch folgende Bestimmungen der Ziffer 6 ergänzt:
"6. Radnici u organizacijama udruženog rada koje obavljaju privredne delatnosti stiču dohodak realnim vrednovanjem svih činilaca proizvodnje i poslovanja i rezultata rada na osnovu delovanja zakonitosti tržišta.
Izuzetno, radnici u organizacijama udruženog rada u zakonom određenim privrednim delatnostima u kojima delovanje zakonitosti tržišta nije jedini osnov vrednovanja rezultata rada, stiču dohodak i slobodnom razmenom rada.
Društveno utvrđenim opštim uslovima privređivanja, planovima društveno-političkih zajednica i merama ekonomske politike ne može se narušavati ovim ustavom utvrđena samostalnost i ravnopravnost u sticanju dohotka organizacija udruženog rada koje obavljaju privredne delatnosti.
Ako se aktom organa društveno-političke zajednice narušava ovim ustavom utvrđena ravnopravnost organizacija udruženog rada u sticanju dohotka na tržištu, istovremeno se aktom te društveno-političke zajednice utvrđuje i obezbeđuje odgovarajuća kompenzacija, pod uslovima i na način koji su utvrđeni zakonom."

 

  Durch das Amendment X. vom 25. November 1988, Ziffer 14, wurde der Abschnitt 1 durch folgende Bestimmungen der Ziffer 6 ergänzt:
"6. "

 

2. Udruživanje rada i sredstava društvene reprodukcije
 

2. Združevanje dela in sredstev družbene reprodukcije
 

2. Die Vereinigung der Arbeit und der Mittel der gesellschaftlichen Reproduktion
 

Član 34. Svoj rad i sredstva društvene reprodukcije u osnovnim organizacijama udruženog rada radnici slobodno udružuju u radnim organizacijama i drugim oblicima udruživanja rada i sredstava.

Međusobna prava, obaveze i odgovornosti u različitim oblicima udruživanja rada i sredstava, radnici u osnovnim organizacijama udruženog rada uređuju samoupravnim sporazumom u skladu sa zakonom, obezbeđujući u celini ovih odnosa ustavom zajemčena prava radnika.
 

Durch das Amendment XI. vom 25. November 1988. Ziffer 7, wurde der Artikel 34 faktisch  aufgehoben und durch die Ziffern 1 bis 5 ersetzt:
"1. Radnici slobodno udružuju rad i društvena sredstva u uslovima robne proizvodnje i delovanja zakonitosti tržišta, radi obavljanja privrednih i društvenih delatnosti i sticanja dohotka na tržištu ili u odnosima slobodne razmene rada.
Radnici slobodno odlučuju o oblicima samoupravnog i radnog organizovanja i oblicima udruživanja, povezivanja i saradnje organizacija udruženog rada, interesima koje u njima ostvaruju i obimu udruživanja svog rada i društvenih sredstava."

 

34. člen. Svoje delo in sredstva družbene reprodukcije v temeljnih organizacijah združenega dela delavci svobodno združujejo v delovnih organizacijah in drugih oblikah združevanja dela in sredstev.

Medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti v raznih oblikah združevanja dela in sredstev urejajo delavci v temeljnih organizacijah združenega dela s samoupravnim sporazumom v skladu z zakonom, pri čemer se v vseh teh razmerjih zagotavljajo delavcem z ustavo zajamčene pravice.
 

 

Artikel 34. Die Arbeiter vereinigen ihre Arbeit und die Mittel der gesellschaftlichen Reproduktion in den Grundorganisationen der assoziierten Arbeit frei in Arbeitsorganisationen und anderen Formen der Vereinigung der Arbeit und der Mittel.

Die wechselseitigen Rechte, Pflichten und Verantwortung in den verschiedenen Formen der Vereinigung der Arbeit und der Mittel regeln die Arbeiter in den Grundorganisationen der assoziierten Arbeit durch Selbstverwaltungsabkommen, im Einlang mit dem Gesetz, wobei sie in der Gesamtheit dieser Beziehungen die durch die Verfassung  verbürgten Rechte der Arbeiter gewährleisten.

Durch das Amendment XI. vom 25. November 1988. Ziffer 7, wurde der Artikel 34 faktisch  aufgehoben und durch die Ziffern 1 ersetzt:
"1. "

 

 

Član  35. Radna organizacija je samostalna samoupravna organizacija radnika povezanih zajedničkim interesima u radu i organizovanih u osnovne organizacije udruženog rada u njenom sastavu ili neposredno povezanih jedinstvenim procesom rada.

Radnu organizaciju mogu osnovati organizacije udruženog rada, samoupravne interesne zajednice, mesne zajednice, društveno-političke zajednice i druga društvena pravna lica.
 

Radnu organizaciju mogu, pod uslovima i na način koji su propisani zakonom, osnovati radni ljudi radi ostvarivanja prava na rad ili radi zadovoljavanja potreba proizvodima i uslugama organizacije koju osnivaju. Radnu organizaciju mogu, u skladu sa zakonom, osnovati i građanska pravna lica.
 

Radni ljudi, odnosno građanska pravna lica, koji u organizaciju udruženog rada koju su osnovali ulože svoja sredstva, mogu imati prema toj organizaciji, po osnovu tih sredstava, samo prava koja imaju građani od kojih organizacije udruženog rada prikupljaju sredstva radi proširivanja materijalne osnove svoga rada.

Zakonom se može propisati da radni ljudi i građanska pravna lica ne mogu osnivati radne organizacije za vršenje određenih delatnosti.

Radne organizacije imaju jednak položaj a radnici u njima jednaka društveno-ekonomska i druga samoupravna prava i odgovornosti, bez obzira na to ko je osnovao radnu organizaciju.

Durch das Amendment XI. vom 25. November 1988. Ziffer 7, wurde der Artikel 34 faktisch  aufgehoben und durch die Ziffern 2 ersetzt:
"2. Radna organizacija je samostalna samoupravna organizacija i ekonomska i poslovna celina u kojoj su radnici povezani zajedničkim interesima u radu društvenim sredstvima.
Radna organizacija u oblasti privrednih delatnosti osnovni je subjekt tržišnog poslovanja, a radna organizacija u oblasti društvenih delatnosti osnovni je subjekt slobodne razmene rada.
Radnu organizaciju mogu osnovati organizacije udruženog rada, samoupravne interesne zajednice, mesne zajednice i druga društvena pravna lica.
Društveno-politička zajednica može osnovati radnu organizaciju ako je obavljanje delatnosti te organizacije nezamenljiv uslov života i rada građana ili rada drugih organizacija na određenom području ili ako je to neophodno za rad organa te društveno-političke zajednice.
Radnu organizaciju mogu, pod uslovima i na način koji su propisani zakonom, osnovati radni ljudi i građani radi ostvarivanja prava na rad i drugih svojih interesa.
Radnu organizaciju mogu, u skladu sa zakonom, osnovati i građanska pravna lica."

 

35. člen. Delovna organizacija je samostojna samoupravna organizacija delavcev. povezanih s skupnimi interesi pri delu in organiziranih v temeljne organizacije združenega dela v njeni sestavi ali neposredno povezanih z enotnim delovnim procesom.

Delovno organizacijo lahko ustanovijo organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti, krajevne skupnosti, družbenopolitične skupnosti in druge družbene pravne osebe.
 

Pod pogoji in na način, ki jih določa zakon; lahko ustanovijo delovno organizacijo delovni ljudje, da uresničujejo svojo pravico do dela ali zadovoljujejo svoje potrebe po proizvodih in storitvah te organizacije. Delovno organizacijo lahko v skladu z zakonom ustanovijo tudi civilne pravne osebe.
 

Delovni ljudje oziroma civilne pravne osebe, ki ustanovijo organizacijo združenega dela in vložijo vanjo svoja sredstva, imajo lahko do te organizacije iz teh sredstev samo pravice, kot jih imajo občani, od katerih organizacije združenega dela zbirajo sredstva za razširitev materialne osnove svojega dela.
 

Zakon lahko predpiše; da za opravljanje določenih dejavnosti delovni ljudje in civilne pravne osebe ne morejo ustanavljati delovnih organizacij.

Delovne organizacije imajo enak položaj, delavci v njih pa enake družbenoekonomske in druge samoupravna pravice in odgovornosti, ne glede na to, kdo je delovno organizacijo ustanovil.

 

Artikel 35. Die Arbeitsorganisation ist eine selbständige Selbstverwaltungsorganisation von Arbeitern, die durch gemeinsame Interessen bei der Arbeit verbunden und in Grundorganisationen der assoziierten Arbeit in deren Verbund organisiert und unmittelbar durch einen einheitlichen Arbeitsprozeß verbunden sind.

Eine Arbeitsorganisation kann von Grundorganisationen der assoziierten Arbeit, sich selbstverwaltenden Interessengemeinschaften, örtlichen Gemeinschaften, gesellschaftlich-politischen Gemeinschaften und anderen gesellschaftlichen juristischen Personen gegründet werden.

Eine Arbeitsorganisation kann, unter den Voraussetzungen und auf die Weise, die das Gesetz vorschreibt, auch von Werktätigen zum Zweck der Verwirklichung des Rechts auf Arbeit oder zum Zweck der Befriedigung von Bedürfnissen an Produkten und Dienstleistungen der Organisationen, welche sie gründen, gegründet werden. Eine Arbeitsorganisation kann, im Einklang mit dem Gesetz auch von bürgerlichen juristischen Personen gegründet werden.

Die Werktätigen oder die bürgerlichen juristischen Personen, die in von ihnen gegründete Organisationen der assoziierten Arbeit Mittel eingebracht haben, können aufgrund dieser Mittel nur solche Rechte gegenüber diesen Organisationen haben, welche die Bürger haben, von denen die Organisationen der assoziierten Arbeit Mittel zur Erweiterung der materiellen Grundlage ihrer Arbeit empfangen haben.

Durch Gesetz kann vorgeschrieben werden, daß Werktätige und bürgerliche juristische Personen für die Ausübung bestimmter Tätigkeiten keine Arbeitsorganisationen gründen dürfen.

Die Arbeitsorganisationen haben die gleiche Stellung und die Arbeiter in ihnen die gleichen gesellschaftlich-ökonomischen und andere Selbstverwaltungsrechte und Verantwortung, und zwar ohne Rücksicht darauf, wer jeweils die Arbeitsorganisationen gegründet hat.

Durch das Amendment XI. vom 25. November 1988. Ziffer 7, wurde der Artikel 34 faktisch  aufgehoben und durch die Ziffern 2 ersetzt:
"2. "

 

Član  36. Radnici u delu radne organizacije koji čini radnu celinu, u kome se rezultat njihovog zajedničkog rada može samostalno izraziti kao vrednost u radnoj organizaciji ili na tržištu i u kome radnici mogu ostvarivati svoja društveno-ekonomska i druga samoupravna prava, imaju pravo i dužnost da takav deo radne organizacije organizuju kao osnovnu organizaciju udruženog rada.
 

Radnici u radnoj organizaciji u kojoj ne postoje uslovi da se pojedini njeni delovi organizuju kao osnovne organizacije udruženog rada, ostvaruju u radnoj organizaciji sva prava koja imaju radnici u osnovnoj organizaciji udruženog rada.
 

Društveno-ekonomski i drugi samoupravni odnosi u osnovnoj organizaciji udruženog rada uređuju se njenim statutom i drugim samoupravnim aktima u skladu sa ustavom i zakonom.

Ako je povodom organizovanja osnovne organizacije udruženog rada pokrenut spor, do okončanja spora ne mogu se, protivno volji radnika koji su doneli odluku o organizovanju osnovne organizacije udruženog rada, menjati prava, obaveze i odgovornosti koje su imali do dana donošenja odluke o kojoj se vodi spor.

Durch das Amendment XI. vom 25. November 1988. Ziffer 7, wurde der Artikel 34 faktisch  aufgehoben und durch die Ziffern 3 ersetzt:
"3. Statutom radne organizacije utvrđuje se koja prava, obaveze i odgovornosti koje prema ovom ustavu imaju radnici u organizaciji udruženog rada, radnici ostvaruju u radnoj organizaciji kao celini, a koja u pojedinim delovima radne organizacije u kojima su radnici organizovali osnovne organizacije udruženog rada ili druge oblike svog organizovanja."

 

36. člen. Delavci v delu delovne organizacije, ki je delovna celota, v katerem se da rezultat njihovega skupnega dela samostojno izraziti kot vrednost v delovni organizaciji ali na trgu in v katerem lahko delavci uresničujejo svoje družbenoekonomske in druge samoupravne pravice, imajo pravico in dolžnost organizirati tak del delovne organizacije v temeljno organizacijo združenega dela.
 

Delavci v delovni organizaciji, ki nima pogojev, da bi se posamezni njeni deli organizirali v temeljne organizacije združenega dela, uresničujejo v delovni organizaciji vse pravice, ki jih imajo delavci v temeljni organizaciji združenega dela.
 

Družbenoekonomske in druge samoupravne odnose v temeljni organizaciji združenega dela urejajo njen statut in drugi samoupravni akti skladno z ustavo in zakonom.
 

Če je bil v zvezi z organiziranjem temeljne organizacije združenega dela sprožen spor, se dotlej, dokler spor ni končan, proti volji delavcev, ki so sklenili organizirati temeljno organizacijo združenega dela, ne morejo spremeniti pravice, obveznosti in odgovornosti, ki so jih imeli do dneva sprejetja sklepa, o katerem teče spor.
 

 

Artikel 36. Die Arbeiter in dem Teil einer Arbeitsorganisation, der eine Arbeitseinheit bildet, in der das Ergebnis ihrer gemeinsamen Arbeit als Wert in der Arbeitsorganisation oder am Markt selbständig zum Ausdruck kommen kann, und in der die Arbeiter ihre gesellschaftlich-ökonomischen und andere Selbstverwaltungsrechte ausüben können, haben das Recht und die Pflicht, einen solchen Teil einer Arbeitsorganisation als Grundorganisation der assoziierten Arbeit zu organisieren.

Die Arbeiter in einer Arbeitsorganisation, in der die Voraussetzungen, daß sich einzelne ihrer Teile als Grundorganisationen der assoziierten Arbeit organisieren, nicht bestehen, üben alel Rechte die Arbeiter in einer Grundorganisation der assoziierten Arbeit haben, in der Arbeitsorganisation aus.

Die gesellschaftlich-ökonomischen und anderen Selbstverwaltungsbeziehungen in der Grundorganisation der assoziierten Arbeit werden durch ihr Statut und durch andere Selbstverwaltungsakte, im Einklang mit der Verfassung und dem Gesetz, geregelt.

Wenn aus Anlaß des Organisierens einer Grundorganisation der assoziierten Arbeit Streit entsteht, dürfen die Rechte, Pflichten und Verantwortung, welche die Arbeiter, die den Beschluß, eine Grundorganisation zu organisieren, gefaßt haben, bis zum Tag der Beschlußfassung, die den Streitgegenstand bildet, hatten, gegen deren Willen nicht abgeändert werden.
 

Durch das Amendment XI. vom 25. November 1988. Ziffer 7, wurde der Artikel 34 faktisch  aufgehoben und durch die Ziffern 3 ersetzt:
"3. "

 

Član  37. Radnici imaju pravo da osnovnu organizaciju udruženog rada u kojoj rade izdvoje iz sastava radne organizacije.

Osnovna organizacija udruženog rada koja se izdvaja dužna je, sporazumno sa drugim osnovnim organizacijama udruženog rada i radnom organizacijom kao celinom, urediti način i uslove izvršavanja obaveza koje je prema njima preuzela do izdvajanja i naknaditi štetu koja je nastala izdvajanjem.
 

Radnici ne mogu svoju osnovnu organizaciju udruženog rada izdvojiti iz sastava radne organizacije ako bi to, protivno opštem interesu, dovelo do bitnog otežavanja ili onemogućavanja rada u drugim osnovnim organizacijama u sastavu radne organizacije, odnosno u radnoj organizaciji kao celini.

Durch das Amendment XI. vom 25. November 1988. Ziffer 7, wurde der Artikel 34 faktisch  aufgehoben und durch die Ziffern 4 ersetzt:
"4. Radna organizacija je nosilac svih prava i obaveza u pravnom prometu u odnosu na sva sredstva kojima raspolaže i koja koristi.
Statutom radne organizacije može se utvrditi da određena prava i obaveze u pravnom prometu u odnosu na određena sredstva kojima raspolažu i koja koriste imaju delovi radne organizacije u kojima su radnici organizovali osnovne organizacije udruženog rada ili druge oblike svog organizovanja. "

 

37. člen. Delavci imajo pravico temeljno organizacijo združenega dela v kateri delajo, izločiti iz sestave delovne organizacije.

Temeljna organizacija združenega dela, ki se izloča, je dolžna sporazumno z drugimi temeljnimi organizacijami združenega dela in z delovno organizacijo kot celoto urediti način in pogoje za izpolnitev svojih obveznosti, ki jih je do njih prevzela do izločitve: ter jim povrniti z izločitvijo nastalo škodo.
 

Delavci ne morejo svoje temeljne organizacije združenega dela izločiti iz sestave delovne organizacije, če bi to v nasprotju s splošnim interesom bistveno otežilo ali onemogočilo delo drugim temeljnim organizacijam v delovni organizaciji oziroma delovni organizaciji kot celoti.

 

Artikel 37. Die Arbeiter haben das Recht, die Grundorganisation der assoziierten Arbeit, in der sie arbeiten, aus dem Verbund der Arbeitsorganisation auszugleidern.

Die Grundorganisation der assoziierten Arbeit, die sich ausgliedert, ist verpflichtet, im Einvernehmen mit den übrigen Grundorganisationen der assoziierten Arbeit und der Arbeitsorganisation als Gesamtheit die Modalitäten und die Bedingungen für die Erfüllung ihrer Verpflichtungen, die sie diesen gegenüber bis zum Ausscheiden übernommen hat, zu regeln, sowie den Schaden zu ersetzen, der infolge des Ausscheidens entstanden ist.

Die Arbeiter dürfen ihre Grundorganisation der assoziierten Arbeit nicht aus dem Verbund einer Arbeitsorganisation ausgliedern, wenn dies dem allgemeinen Interesse zuwider, die Arbeit in den übrigen Grundorganisationen der assoziierten Arbeit im Verbund der Arbeitsorganisation oder in der Arbeitsorganisation als Gesamtheit erschweren oder unmöglich machen würde.

Durch das Amendment XI. vom 25. November 1988. Ziffer 7, wurde der Artikel 34 faktisch  aufgehoben und durch die Ziffern 4 ersetzt:
"4. "

 

Član 38. Radne organizacije se mogu udruživati u razne oblike složenih organizacija udruženog rada, a osnovne organizacije udruženog rada i radne organizacije u zajednice i druge oblike udruživanja organizacija udruženog rada u kojima ostvaruju određene zajedničke interese.
 

Zakonom ili na zakonu zasnovanom odlukom skupštine društveno-političke zajednice može se, pod uslovima utvrđenim ustavom, propisati obavezno udruživanje određenih vrsta organizacija udruženog rada u zajednice u kojima se, u opštem interesu, obezbeđuje jedinstvo sistema rada u odgovarajućim oblastima.
 

Durch das Amendment XI. vom 25. November 1988. Ziffer 7, wurde der Artikel 34 faktisch  aufgehoben und durch die Ziffern 5 ersetzt:
"5. Radne organizacije mogu se udruživati u složene organizacije udruženog rada, poslovna udruženja, zajednice i druge oblike organizovanja udruženog rada.
Samoupravnim sporazumom utvrđuje se koja se prava, obaveze i odgovornosti radnika u radnoj organizaciji ostvaruju u složenoj organizaciji udruženog rada ili drugom obliku organizovanja udruženog rada.
Samoupravnim sporazumom može se utvrditi da određena prava i obaveze u pravnom prometu, u odnosu na određena sredstva kojima raspolažu i koja koriste radne organizacije ima složena organizacija udruženog rada ili drugi oblik organizovanja udruženog rada."

 

38. člen. Delovne organizacije se lahko združujejo v razne oblike sestavljenih organizacij združenega dela, temeljne organizacije združenega dela in delovne organizacije pa v skupnosti in druge oblike združevanja organizacij združenega dela, v katerih uresničujejo določene skupne interese.
 

Zakon ali odlok skupščine družbenopolitične skupnosti, ki temelji na zakonu, lahko pod pogoji, ki jih določa ustava, predpiše obvezno združevanje določenih vrst organizacij združenega dela v skupnosti, v katerih se v spočnem interesu zagotavlja enotnost sistema dela na ustreznih področjih.
 

 

Artikel 38. Die Arbeitsorganisation können sich zu verschiedenen Formen zusammengesetzter Organisationen der assoziierten Arbeit vereinigen, und die Grundorganisationen der assoziierten Arbeit können sich mit Arbeitsorganisationen zu Gemeinschaften und anderen Formen von Zusammenschlüssen der Organisationen der assoziierten Arbeit, in denen sie bestimmte gemeinsame Interessen verwirklichen, vereinigen.

Durch Gesetz oder durch den Beschluß der Versammlung einer gesellschaftlich-politischen Gemeinschaft auf der Grundlage eines Gesetzes, kann unter durch die Verfassung bestimmten Voraussetzungen die Vereinigung bestimmter Arten von Organisationen der assoziierten Arbeit zu Gemeinschaften, in denen im allgemeinen Interesse, die Einheitlichkeit des Arbeitssystems in bestimmten Bereichen gewährleistet wird, zwingend vorgeschrieben werden.

Durch das Amendment XI. vom 25. November 1988. Ziffer 7, wurde der Artikel 34 faktisch  aufgehoben und durch die Ziffern 5 ersetzt:
"5. "

 

Član  39. Organizacije udruženog rada, samoupravne interesne zajednice i druga društvena pravna lica mogu samoupravnim sporazumom osnovati banku kao posebnu organizaciju za obavljanje kreditnih i drugih bankarskih poslova i u njoj, zajedno s drugim licima udruživati sredstva radi ostvarivanja zajedničkih interesa u obezbeđivanju novčanih sredstava za obavljanje, proširivanje i unapređivanje delatnosti organizacija udruženog rada i drugih samoupravnih organizacija i zajednica i radi ostvarivanja drugih zajedničkih interesa.
 

Društvena pravna lica čijim sredstvima banka posluje upravljaju poslovanjem banke. Sredstva koja banka ostvari, po podmirenju troškova poslovanja i izdvajanju sredstava za radnu zajednicu banke, raspoređuju ova društvena pravna lica među sobom.

Društvena pravna lica imaju pravo da upravljaju određenim poslovima banke u jedinici banke koja posluje njihovim sredstvima.

Društveno-politička zajednica ne može biti osnivač banke niti upravljati poslovima banke.

Međusobni odnosi društvenih pravnih lica čijim sredstvima banka posluje, upravljanje bankom i poslovanje banke uređuju se samoupravnim sporazumom o osnivanju banke, njenim statutom i zakonom.
 

Durch das Amendment XIII. vom 25. November 1988. Ziffer 7, wurde der Artikel 39 faktisch  aufgehoben und ersetzt:
"1. Banka je samostalna samoupravna finansijska organizacija koja obavlja depozitne, kreditne i druge bankarske poslove.
Banku osnivaju društvena pravna lica usvajanjem osnivačkog akta i ulaganjem sredstava u fondove banke.
Banka, zajedno s drugim bankama ili drugim zakonom određenim licima, može biti osnivač druge banke ili druge finansijske organizacije.
2. Banka posluje sredstvima uloženim u njene fondove i drugim pribavljenim ili pozajmljenim sredstvima.
Osnivači banke odgovaraju za obaveze banke do visine sredstava koja su uložili u njene fondove.
3. Bankom upravljaju društvena pravna lica koja su je osnovala i uložila sredstva u njene fondove, zavisno od visine tih sredstava, u skladu s osnivačkim aktom, odnosno statutom banke.
Organ upravljanja bankom je skupština banke, koju čine delegati osnivača banke.
4. Druga lica koja ulože sredstva u fondove banke stiču svojstvo osnivača banke s pravima, obavezama i odgovornostima utvrđenim osnivačkim aktom, odnosno statutom banke.
5. Dobit koju banka ostvari svojim poslovanjem raspoređuje se odlukom skupštine banke u rezerve, kao i na deo koji se isplaćuje ulagačima, odnosno ulaže u druge fondove banke srazmerno sredstvima koja su uložili u banku.
6. Međusobni odnosi osnivača banke, upravljanje bankom i poslovanje banke uređuju se osnivačkim aktom banke i njenim statutom."

 

39. člen. Organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti in druge družbene pravne osebe lahko s samoupravnim sporazumom ustanovijo banko kot posebno organizacijo za opravljanje kreditnih in drugih bančnih poslov ter v njej skupaj z drugimi osebami združujejo sredstva za uresničevanje skupnih interesov, ki jih imajo pri zagotavljanju denarnih sredstev za opravljanje, razširjanje in pospeševanje dejavnosti organizacij združenega dela ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, in za uresničevanje drugih skupnih interesov.
 

Družbene pravne osebe upravljajo poslovanje banke, ki posluje z njihovimi sredstvi. Sredstva, ki jih banka doseže, po poravnavi stroškov poslovanja in izločitvi sredstev za delovno skupnost banke, razporejajo te družbene pravne osebe med seboj.
 

Družbene pravne osebe imajo pravico upravljati določene zadeve banke v njeni enoti, ki posluje z njihovimi sredstvi.

Družbenopolitična skupnost ne more hiti ustanoviteljica banke in je tudi ne more upravljati.

Medsebojna razmerja družbenih pravnih oseb, ki z njihovimi sredstvi banka posluje, upravljanje banke in poslovanje banke urejajo samoupravni sporazum o ustanovitvi banke, njen statut in zakon.
 

 

Artikel 39. Organisationen der assoziierten Arbeit, sich selbstverwaltende Interessengemeinschaften und andere gesellschaftliche juristische Personen können durch Selbstverwaltungsabkommen eine Bank gründen, als besondere Organisation zur Abwicklung von Kredit- und anderen Bankgeschäften und in dieser, gemeinsam mit anderen Personen Mittel vereinigen, zum Zweck der Verwirklichung gemeinsamer Interessen an der Sicherstellung von Geldmitteln für die Abwicklung, Erweiterung und Verbesserung der Tätigkeiten der Organisationen assoziierter Arbeit und anderer Selbstverwaltungsorganisationen und -gemeinschaften sowie zur Verwirklichung anderer gemeinsamer Interessen.

Die gesellschaftlichen juristischen Personen, mit deren Mitteln die Bank tätig ist, verwalten die Geschäftstätigkeit der Bank. Die von der Bank erzielten Mittel werden nach Begleichung der Geschäftsunkosten und nach Aussonderung der Mittel für die Arbeitsgemeinschaft der Bank unter diesen gesellschaftlichen juristischen Personen aufgeteilt.

Die gesellschaftlichen juristischen Personen haben das Recht, bestimmte Angelegenheiten in der Abteilung der Bank, die mit ihren Mitteln arbeitet, zu verwalten.

Eine gesellschaftlich-politische Gemeinschaft kann weder Gründer einer Bank sein, noch Bankangelegenheiten verwalten.

Die wechselseitigen Beziehungen der gesellschaftlichen juristischen Personen, mit deren Mitteln die Bank arbeitet, die Verwaltung der Bank und die Geschäftstätigkeit der Bank werden durch das Selbstverwaltungsabkommen über die Gründung der Bank, durch ihr Statut und durch das Gesetz geregelt.

Durch das Amendment XIII. vom 25. November 1988. Ziffer 7, wurde der Artikel 39 faktisch  aufgehoben und ersetzt:
"1. "

 

 

Član  40. Poslovanje finansijskih organizacija koje se osnivaju radi prikupljanja štednih uloga i upravljanje tim organizacijama, kao i poslovanje banaka koje se odnosi na prikupljanje štednih uloga, uređuje se zakonom, u skladu sa jedinstvenim načelima kreditnog sistema.

Prava građana da na osnovu štednih uloga učestvuju u upravljanju poslovanjem tih finansijskih organizacija i da, pored ugovorenih kamata, stiču i druge određene pogodnosti, uređuju se zakonom.

 

40. člen. Poslovanje finančnih organizacij ki se ustanavljajo zaradi zbiranja hranilnih vlog in upravljanje teh organizacij ter poslovanje bank, ki se nanaša na zbiranje hranilnih vlog, ureja zakon v skladu z enotnimi načeli kreditnega sistema.
 

Pravice občanov, da na podlagi hranilnih vlog soodločajo o poslovanju teh finančnih organizacij in da poleg dogovorjenih obresti pridobijo še druge določene ugodnosti, ureja zakon.

 

Artikel 40. Die Geschäftstätigkeit der Finanzorganisationen, die zum Zweck der Ansammlung von Spareinlagen gegründet werden, und die Verwaltung dieser Organisationen, sowie die Geschäftstätigkeit der Banken, die die Ansammlung von Spareinlagen betrifft, werden durch Gesetz, im Einklang mit den einheitlichen Grundsätzen des Kreditsystems, geregelt.

Die Rechte der Bürger, aufgrund von Spareinlagen an der Verwaltung der Geschäftstätigkeit dieser Finanzorganisationen mitzuwirken und außer den vereinbarten Zinsen auch bestimmte andere Vergünstigungen zu erwerben, werden durch Gesetz geregelt.

 

Član 41. U organizacijama udruženog rada koje se, pored drugih delatnosti, bave i bankarskim ili sličnim poslovanjem, organizacije udruženog rada, samoupravne interesne zajednice i druga društvena pravna lica imaju u pogledu tog poslovanja u načelu ista prava koja imaju u banci društvena pravna lica čijim sredstvima banka posluje.

Ako se u organizacijama udruženog rada organizuje unutrašnje bankarsko ili slično poslovanje na takvo poslovanje primenjuju se načela koja se odnose na poslovanje banaka.

 

41. člen. V organizacijah združenega dela, ki se poleg drugih dejavnosti ukvarjajo tudi z bančnim ali podobnim poslovanjem, imajo organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti in druge družbene pravne osebe glede tega poslovanja v načelu enake pravice, kot jih imajo družbene pravne osebe v banki, ki posluje z njihovimi sredstvi.

Če se v organizaciji združenega dela organizira notranje bančno ali podobno poslovanje, se za tako poslovanje uporabljajo načela, ki veljajo za poslovanje bank.
 

 

Artikel 41. In den Organisationen der assoziierten Arbeit, die sich neben anderen Tätigkeiten mit Bank- und ähnlichen Geschäften befassen, haben die sich selbstverwaltenden Interessengemeinschaften und andere gesellschaftliche juristische Personen in Bezug auf diese Geschäftstätigkeit im Prinzip die gleichen Rechte, die die gesellschaftlichen juristischen Personen, mit deren Mitteln die Bank arbeitet, in der Bank haben.

Wenn in Organisationen der assoziierten Arbeit eine interne Banktätigkeit oder ähnliches organisiert wird, finden auf eine solche Tätigkeit die Grundsätze Anwendung, die für die Geschäftstätigkeit der Banken gelten.

 

Član  42. Organizacije udruženog rada, samoupravne interesne zajednice, društveno-političke zajednice i druga društvena pravna lica mogu samoupravnim sporazumom osnovati zajednicu osiguranja imovine i lica od istovrsnih odnosno srodnih vrsta rizika, odnosno šteta, ili od više različitih vrsta rizika, odnosno šteta, i u njoj zajedno s drugim licima, na načelima uzajamnosti i solidarnosti, udruživati sredstva radi osiguranja imovine i lica i radi otklanjanja ili smanjenja nepovoljnog dejstva uzroka koji mogu izazvati te štete.
 

U zajednici osiguranja u kojoj se udružuju sredstva radi osiguranja imovine ili lica od više različitih vrsta rizika odnosno šteta, osiguranici koji udružuju sredstva radi osiguranja od istovrsnih ili srodnih vrsta rizika, odnosno šteta, obrazuju posebne zajednice rizika i udružuju sredstva u posebne fondove osiguranja za te štete. Osiguranici u zajednicama rizika, sporazumno s drugim osiguranicima u istoj zajednici osiguranja, utvrđuju pod kojim se uslovima sredstva fondova namenjena za izmirivanje obaveza za jednu vrstu šteta mogu upotrebljavati za izmirivanje obaveza za druge vrste šteta.
 

Društvena pravna lica koja udružuju sredstva u zajednici osiguranja, odnosno zajednici rizika, upravljaju poslovanjem tih zajednica.

Međusobni odnosi društvenih pravnih lica koja udružuju sredstva u zajednici osiguranja, upravljanje tom zajednicom i njeno poslovanje uređuju se samoupravnim sporazumom o osnivanju zajednice, njenim statutom ili drugim samoupravnim aktom i zakonom.
 

Građani i građanska pravna lica — osiguranici učestvuju u upravljanju zajednicom osiguranja, odnosno zajednicom rizika, i ostvaruju u njima druga prava u skladu sa statutom zajednice osiguranja i zakonom.
 

Durch das Amendment XIV. vom 25. November 1988. Ziffer 4, wurde der Artikel 42 faktisch  aufgehoben und ersetzt:
"1. Organizacija za osiguranje je samostalna samoupravna organizacija za osiguranje imovine i lica i za obavljanje drugih poslova osiguranja.
Organizaciju za osiguranje osnivaju društvena pravna lica i zakonom određena druga lica usvajanjem akta o osnivanju organizacije i ulaganjem sredstava u početne fondove sigurnosti.
Osnivači organizacije za osiguranje odgovaraju za obaveze organizacije do visine sredstava koja su uložili u fondove organizacije.
2. Organizacijom za osiguranje upravljaju osnivači organizacije.
Pravo da učestvuju u upravljanju organizacijom za osiguranje imaju građani i drugi osiguranici u skladu s aktom o osnivanju organizacije, odnosno statutom organizacije.
Organ upravljanja organizacijom za osiguranje je skupština organizacije, koju čine delegati osnivača organizacije i osiguranika.
3. Dobit koju organizacija za osiguranje ostvari raspoređuje se u rezerve sigurnosti, kao i na deo koji se isplaćuje osnivačima, odnosno ulaže u druge fondove organizacije srazmerno sredstvima koja su osnivači uložili u organizaciju."

 

42. člen. Organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti, družbenopolitične skupnosti in druge družbene pravne osebe lahko s samoupravnim sporazumnim ustanovijo skupnost za zavarovanje premoženja in oseb pred enakimi oziroma sorodnimi vrstami rizika oziroma škode ali več različnimi vrstami rizika oziroma škode in v njej skupaj z drugimi osebami po načelih vzajemnosti in solidarnosti združujejo sredstva za zavarovanje premoženja in oseb in za odvrnitev ali zmanjšanje neugodnega učinka vzrokov, ki lahko povzročijo tako škodo.
 

V zavarovalni skupnosti, v kateri se združujejo sredstva za zavarovanje premoženja ali oseb pred več različnimi vrstami rizika oziroma škode, oblikujejo zavarovanci, ki združujejo sredstva za zavarovanje pred enakimi ali sorodnimi vrstami rizika oziroma škode, posebne rizične skupnosti in združujejo sredstva v posebne zavarovalne sklade za tovrstno škodo. Zavarovanci v rizičnih skupnostih določajo sporazumno z drugimi zavarovanci v isti zavarovalni skupnosti, pod katerimi pogoji se lahko sredstva skladov, namenjena za poravnavanje obveznosti pri škodi ene vrste; uporabljajo za poravnavanje obveznosti pri škodi drugih vrst.
 

Družbene pravne osebe, ki združujejo sredstva v zavarovalni skupnosti oziroma rizični skupnosti, upravljajo poslovanje teh skupnosti.

Medsebojna razmerja družbenih pravnih oseb; ki združujejo sredstva v zavarovalni skupnosti, upravljanje te skupnosti in njeno poslovanje urejajo samoupravni sporazum o ustanovitvi skupnosti, njen statut ali kakšen drug samoupravni akt in zakon.

 

Občani in civilne pravne osebe - zavarovanci soupravljajo zavarovalno skupnost oziroma rizično skupnost in uresničujejo v njej druge pravice v skladu s statutom zavarovalne skupnosti in z zakonom.
 

 

Artikel 42. Organisationen der assoziierten Arbeit, sich selbst verwaltende Interessengemeinschaften, gesellschaftlich-politische Gemeinschaften und andere gesellschaftliche juristische Personen können durch Selbstverwaltungsabkommen eine Gemeinschaft zur Versicherung von Vermögen und Personen gegen gleichartige oder ähnliche Risiken oder verschiedenartige Risiken oder Schäden gründen und in dieser, gemeinsam mit anderen Personen, nach den Grundsätzen der Wechselseitigkeit und Solidarität, Mittel zur Versicherung von Vermögen und Personen, sowie zum Zweck der Beseitigung oder Verminderung von Gefahrenquellen, die diese Schäden hervorrufen können, vereinigen.

In einer Versicherungsgemeinschaft, in der Mittel zur Versicherung von Vermögen und Personen gegen verschiedenartige Risiken oder Schäden vereinigt sind, bilden die Versicherungsnehmer, die die Mittel zur Versicherung gegen gleichartige oder ähnliche Risiken oder Schäden vereinigt haben, besondere Risikogemeinschaften und bringen Mittel in besondere Fonds zur Versicherung dieser Schäden ein. Die Versicherungsnehmer in den Risikogemeinschaften bestimmen im Einvernehmen mit den anderen Versicherungsnehmern in der gleichen Versicherungsgemeinschaft die Voraussetzungen, untern denen die Fondsmittel, die zur Befriedigung von Verbindlichkeiten für eine bestimmte Schadensart bestimmt sind, auch zur Befriedigung von Verbindlichkeiten für andere Schadensarten verwendet werden können.

Gesellschaftliche juristische Personen, die Mittel in einer Versicherungsgemeinschaft oder in einer Risikogemeinschaft vereinigen, verwalten die Geschäftstätigkeit dieser Gemeinschaften.

Die wechselseitigen Beziehungen der gesellschaftlichen juristischen Personen, welche Mittel in einer Versicherungsgemeinschaft vereinigen, die Verwaltung dieser Gemeinschaft und ihre Geschäftstätigkeit werden durch das Selbstverwaltungsabkommen über die Gründung der Gemeinschaft, durch ihr Statut oder einen anderen Selbstverwaltungsakt und durch das Gesetz geregelt.

Bürger und bürgerliche juristische Personen - in ihrer Eigenschaft als Versicherungsnehmer - wirken bei der Verwaltung der Versicherungsgemeinschaft oder der Risikogemeinschaft mit und üben in ihnen andere Rechte im Einklang mit dem Statut der Versicherungsgemeinschaft und dem Gesetz aus.

Durch das Amendment XIV. vom 25. November 1988. Ziffer 4, wurde der Artikel 42 faktisch  aufgehoben und ersetzt:
"1. "

 

 

Član 43. Odnosi između organizacija udruženog rada koje se bave poslovima prometa robe i usluga i proizvodnih i drugih organizacija sa kojima posluju zasnivaju se na načelima saradnje i samoupravnog udruživanja rada i sredstava u okviru te saradnje. Ove organizacije, na načelima ravnopravnosti, ostvaruju međusobni uticaj na poslovnu i razvojnu politiku, preuzimaju zajednički rizik, obezbeđuju zajedničku odgovornost za proširivanje materijalne osnove i za povećanje produktivnosti rada u proizvodnji i prometu, i učestvuju u dohotku ostvarenom ovom saradnjom prema doprinosu ostvarivanju tog dohotka.

 

Organizacije udruženog rada koje se bave poslovima izvoza i uvoza organizuju se i posluju na načelima obavezne saradnje s proizvodnim i drugim organizacijama udruženog rada za koje obavljaju izvoz ili uvoz, i u okviru te saradnje utvrđuju zajedničku politiku proizvodnje, odnosno druge delatnosti, i politiku izvoza i uvoza, raspoređuju dohodak ostvaren ovom saradnjom kao zajednički dohodak, zajednički snose rizik svog poslovanja i odgovornost za unapređenje proizvodnje i prometa, u skladu sa samoupravnim sporazumom ili ugovorom o toj saradnji.

 

Saveznim zakonom se uređuje u kojim slučajevima i pod kojim uslovima organizacije udruženog rada koje se bave poslovima izvoza i uvoza, poslovima prometa robe na veliko i drugim zakonom određenim poslovima prometa robe i usluga, obavezno udružuju rad i sredstva s proizvodnim i drugim organizacijama udruženog rada sa kojima posluju. Saveznim zakonom uređuju se i način i oblik udruživanja rada i sredstava, način odlučivanja o zajedničkom poslovanju, zajedničko snošenje rizika i utvrđuju načela raspodele zajednički ostvarenog dohotka.

Organizacije udruženog rada koje se bave poslovima prometa robe i usluga za neposrednu potrošnju dužne su da, na način određen zakonom, sarađuju i dogovaraju se sa samoupravnim interesnim zajednicama, mesnim zajednicama i drugim zajednicama i organizacijama potrošača o poslovima od zajedničkog interesa.

Durch das Amendment XII vom 25. November 1988 wurde der Artikel 43 außer Wirksamkeit gesetzt.

43. člen. Razmerja med organizacijami združenega dela, ki se ukvarjajo s prometom blaga in storitev, ter proizvodnimi in drugimi organizacijami, s katerimi poslujejo, temeljijo na načelih sodelovanja ter samoupravnega združevanja dela in sredstev v okviru tega sodelovanja. Te organizacije uveljavljajo po načelih enakopravnosti medsebojni vpliv na poslovno in razvojno politiko, prevzemajo skupni riziko, zagotavljajo skupno odgovornost za razširjanje materialne osnove in za večanje produktivnosti dela v proizvodnji in prometu ter so udeležene pri dohodku, doseženem s tem sodelovanjem, v sorazmerju s tem, kolikor so k njemu prispevale.

 

Organizacije združenega dela, ki se ukvarjajo z izvozom in uvozom, se organizirajo in poslujejo po načelih obveznega sodelovanja med proizvodnimi in drugimi organizacijami združenega dela, za katere opravljajo izvoz ali uvoz, in v okviru tega sodelovanja; določajo skupno politiko proizvodnje oziroma druge dejavnosti ter politiko izvoza in uvoza, razporejajo dohodek, dosežen s tem sodelovanjem kot skupni dohodek, ter skupaj prevzemajo riziko tega poslovanja in odgovornost za pospeševanje proizvodnje in prometa v skladu s samoupravnim sporazumom ali pogodbo o sodelovanju.
 

Zvezni zakon ureja, v katerih primerih in pod katerimi pogoji so organizacije združenega dela, ki se ukvarjajo z izvozom in uvozom, s prometom blaga na debelo in z drugimi posli v zvezi s prometom blaga in storitev, ki jih določa zakon, dolžne združevati delo in sredstva s proizvodnimi in drugimi organizacijami združenega dela s katerim poslujejo. Zvezni zakon ureja tudi način in obliko združevanja dela in sredstev, način odločanja o skupnem poslovanju ter skupno prevzemanje rizika in določa načela za delitev skupaj doseženega dohodka.
 

Organizacije združenega dela, ki se ukvarjajo s prometom blaga in storitev za neposredno porabo so dolžne na način, ki ga določa zakon, sodelovati in se o zadevah skupnega pomena dogovarjati s samoupravnimi interesnimi skupnostmi, krajevnimi skupnostmi in z drugimi skupnostmi in organizacijami potrošnikov.
 

 

Artikel 43. Die Beziehungen zwischen Organisationen der assoziierten Arbeit, die sich mit dem Waren- und Dienstleistungsverkehr befassen, und Produktions- und anderen Organisationen, mit denen sie in Geschäftsbeziehungen stehen, gründen sich, im Rahmen dieser Zusammenarbeit, auf die Grundsätze der Zusammenarbeit und der Vereinigung der Arbeit und der Mittel nach Selbstverwaltungsgrundsätzen. Diese Organisationen nehmen nach dem Grundsatz der Gleichberechtigung auf die geschäfts- und Entwicklungspolitik gegenseitig Einfluß, übernehmen gemeinsames Risiko, stellen die gemeinsame Verantwortung für die Erweiterung der materiellen Grundlage und für das Wachstum der Arbeitsproduktivität in der Produktion und im Handel sicher und sind an dem durch diese Zusammenarbeit erzielten Einkommen, entsprechend ihrem Beitrag zur Verwirklichung dieses Einkommens, beteiligt.

Organisationen der assoziierten Arbeit, die sich mit dem Export und Import befassen, organisieren und betätigen sich nach den Grundsätzen der obligatorischen Zusammenarbeit mit Produktions- und anderen Organisationen der assoziierten Arbeit, für die sie die Ausfuhr oder Einfuhr besorgen und legen im Rahmen dieser Zusammenarbeit eine gemeinsame Politik der Produktion oder anderer Tätigkeiten sowie die Export- und Importpolitik fest, teilen das durch diese Zusammenarbeit erzielte Einkommen als gemeinsames Einkommen auf, übernehmen gemeinsam das Risiko dieser Geschäftstätigkeit und die Verantwortung für die Förderung der Produktion und des Handels, im Einklang mit dem Selbstverwaltungsabkommen oder dem Vertrag über diese Zusammenarbeit.

Ein Bundesgesetz bestimmt, in welchen Fällen und unter welchen Voraussetzungen Organisationen der assoziierten Arbeit, die sich im Export und Import, Groß- und Einzelhandel und anderen gesetzlich vorgesehenen Geschäften des Ware- und Dienstleistungsverkehrs befassen, ihre Arbeit und Mittel obligatorisch mit Produktions- und anderen Organisationen der assoziierten Arbeit, mit denen sie in Geschäftsbeziehung stehen, vereinigen. Ein Bundesgesetz regelt auch die Art und Form der Vereinigung der Arbeit und Mittel, die Entscheidungsmodalitäten über die gemeinsame Geschäftstätigkeit, die gemeinsame Risikotragung und legt die Grundsätze der Verteilung des gemeinsam erzielten Einkommens fest.

Organisationen der assoziierten Arbeit, die sich mit dem Waren- und Dienstleistungsverkehr für den unmittelbaren Verbrauch befassen, sind verpflichtet, sauf die gesetzlich bestimmte Weise zusammenzuarbeiten und sich mit den sich selbstverwaltenden Interessengemeinschaften, den örtlichen Gemeinschaften und anderen Verbrauchergemeinschaften und -organisationen über Angelegenheiten von gemeinsamem Interesse zu verständigen.

Durch das Amendment XII vom 25. November 1988 wurde der Artikel 43 außer Wirksamkeit gesetzt.

 

Član 44. Organizacija udruženog rada može obavljati delatnost i ulagati sredstva društvene reprodukcije u inostranstvu, pod uslovima i u granicama koji su propisani saveznim zakonom.

Prava i sredstva koja organizacija udruženog rada po ma kom osnovu stekne u inostranstvu sastavni su deo društvenih sredstava kojima upravljaju radnici te organizacije.

U organizaciji udruženog rada koja vrši delatnost u inostranstvu, radnici čija su mesta rada u inostranstvu imaju ista prava, obaveze i odgovornosti kao i radnici te organizacije u zemlji.

 

44. člen. Organizacija združenega dela sme opravljati dejavnost in vlagati sredstva družbene reprodukcije v tujini pod pogoji in v mejah, ki jih predpisuje zvezni zakon.
 

Pravice in sredstva, ki jih organizacija združenega dela na kakršnikoli podlagi pridobi v tujini, so sestavni del družbenih sredstev, ki jih upravljajo njeni delavci.
 

V organizaciji združenega dela, ki opravlja dejavnost v tujini, imajo delavci, katerih delovna mesta so v tujini, enake pravice, obveznosti in odgovornosti kot delavci te organizacije v državi.

 

Artikel 44. Eine Organisation der assoziierten Arbeit kann im Ausland, unter den durch ein Bundesgesetz festgelegten Voraussetzungen und Einschränkungen, tätig werden und Mittel der gesellschaftlichen Reproduktion anlegen.

Die Rechte und Mittel, die eine Organisation der assoziierten Arbeit auf irgendeiner Grundlage im Ausland erwirbt, bilden einen integralen Bestandteil der gesellschaftlichen Mittel, die die Arbeiter dieser Organisation verwalten.

In einer Organisation der assoziierten Arbeit, die im Ausland tätig wird, haben die Arbeiter mit Arbeitsplätzen im Ausland die gleichen Rechte, Pflichten und Verantwortung, wie die Arbeiter dieser Organisation im Inland.

 

Član 45. Osnovne i druge organizacije udruženog rada, njihove zajednice i drugi oblici udruživanja organizacija udruženog rada, banke, zajednice osiguranja imovine i lica i druge finansijske organizacije pravna su lica sa pravima, obavezama i odgovornostima koje imaju na osnovu ustava, zakona i samoupravnog sporazuma o udruživanju, odnosno na osnovu akta o osnivanju.
 

Ove organizacije, zajednice i udruženja i njihova prava, obaveze i odgovornosti u pravnom prometu upisuju se u registar organizacija udruženog rada.
 

Durch das Amendment XLVII. vom 25. November 1988 wurden im Artikel 45 Abs. 1 die Worte "Osnovne i druge" gestrichen.

45. člen. Temeljne in druge organizacije združenega dela, njihove skupnosti in druge oblike združevanja organizacij združenega dela, banke skupnosti za zavarovanje premoženja in oseb ter druge finančne organizacije so pravne osebe s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, ki jih imajo po ustavi zakonu in samoupravnem sporazumu o združitvi oziroma aktu o ustanovitvi.
 

Te organizacije, skupnosti in združenja ter njihove pravice, obveznosti in odgovornosti v pravnem prometu se vpisujejo v register organizacij združenega dela.
 

 

Artikel 45. Grund- und andere Organisationen der assoziierten Arbeit, ihre Gemeinschaften und andere Formen des Zusammenschlusses von Organisationen der assoziierten Arbeit, Banken, Gemeinschaften zur Versicherung von Vermögen und Personen und andere Finanzorganisationen sind juristische Personen mit Rechten, Pflichten und Verantwortung, die sie aufgrund von Verfassung, Gesetz und Selbstverwaltungsabkommen über die Vereinigung oder aufgrund des Gründungsaktes haben.

Diese Organisationen, Gemeinschaften und Vereinigungen, sowie ihre Rechte, Pflichten und Verantwortung im Rechtsverkehr werden in das Register der Organisationen der assoziierten Arbeit eingetragen.

Durch das Amendment XLVII. vom 25. November 1988 wurden im Artikel 45 Abs. 1 die Worte "Grund und andere" gestrichen.

 

Član 46. Prema organizaciji udruženog rada i zajednici ili drugom udruženju tih organizacija u kojima se bitnije poremeti ostvarivanje samoupravnih prava radnika ili koji ne ispunjavaju zakonom utvrđene obaveze ili teže oštete društvene interese, mogu se pod uslovima i po postupku koji su propisani zakonom preduzeti zakonom utvrđene privremene mere. Kad je to neophodno radi otklanjanja tih pojava, ovim merama može se privremeno ograničiti ostvarivanje pojedinih samoupravnih prava radnika, odnosno prava organizacije ili udruženja i njihovih organa.
 

 

46. člen. Proti organizaciji združenega dela in skupnosti ali drugemu združenju teh organizacij, v katerih nastanejo bistvene motnje pri uresničevanju samoupravnih pravic delavcev, ali ki ne izpolnjujejo svojih z zakonom določenih obveznosti ali pa huje oškodujejo družbene interese, se lahko pod pogoji in po postopku, ki jih predpisuje zakon, uporabijo z zakonom določeni začasni ukrepi. Kadar je neogibno, da bi se odpravili taki pojavi, se lahko s temi ukrepi začasno omeji uresničevanje posameznih samoupravnih pravic delavcev oziroma pravic organizacije ali združenja in njunih organov.
 

 

Artikel 46. Gegen eine Organisation der assoziierten Arbeit, eine Gemeinschaft oder eine andere Vereinigung dieser Organisationen, in denen die Ausübung der Selbstverwaltungsrechte der Arbeiter wesentlich behindert wird, oder welche die gesetzlich vorgeschriebenen Pflichten nicht erfüllen oder die gesellschaftliche Interessen schwer schädigen, können unter den Voraussetzungen in n dem Verfahren, das das Gesetz vorschreibt, gesetzlich bestimmte vorläufige Maßnahmen ergriffen werden. Wenn es zur Beseitigung solcher Vorkommen unerläßlich ist, kann durch diese Maßnahmen die Ausübung einzelner Selbstverwaltungsrechte der Arbeiter oder der Rechte der Organisation oder Vereinigung und ihrer Organe vorübergehend eingeschränkt werden.

 

Član 47. Ako u organizaciji udruženog rada nastane spor između radnika pojedinih delova organizacije, odnosno radnika i organa organizacije ili radnika organizacije i organa društveno-političke zajednice, koji se nije mogao rešiti redovnim putem, radnici imaju pravo i dužnost da svoje zahteve povodom nastalog spora iznesu preko sindikalne organizacije.
 

Sindikalna organizacija ima pravo i dužnost da, na zahtev radnika ili po svojoj inicijativi, pokrene postupak za rešavanje nastalog spora i da u tom postupku, zajedno sa odgovarajućim organima upravljanja organizacije udruženog rada, odnosno sa organima društveno-političke zajednice utvrdi osnove i mere za rešavanje pitanja zbog kojih je spor nastao.
 

 

47. člen. Če nastane v organizaciji združenega dela spor med delavci posameznih delov organizacije oziroma med delavci in organi organizacije ali med delavci organizacije in organi družbenopolitične skupnosti, ki ga ni bilo mogoče rešiti po redni poti, imajo delavci pravico in dolžnost, da svoje zahteve v zvezi s sporom izrazijo prek sindikalne organizacije.
 

Sindikalna organizacija ima pravico in dolžnost začeti na zahtevo delavcev ali na svojo pobudo postopek za rešitev spora in v tem postopku skupaj z ustreznimi organi upravljanja organizacije združenega dela oziroma z organi družbenopolitične skupnosti določiti osnove in ukrepe za rešitev vprašanj, zaradi katerih je nastal spor.

 

 

Artikel 47. Wenn in einer Organisation der assoziierten Arbeit zwischen den Arbeitern einzelner Teile der Organisation oder zwischen den Arbeitern und den Organen der Organisation oder zwischen den Arbeitern der Organisation und den Organen der gesellschaftlich-politischen Gemeinschaft ein Streit entsteht, der auf regulärem Wege nicht zu lösen ist, haben die Arbeiter das Recht und die Pflicht, ihre Forderungen in Verbindung mit dem Streitfall der Gewerkschaftsorganisation vorzutragen.

Die Gewerkschaftsorganisation hat das Recht und die Pflicht, auf Verlangen der Arbeiter oder aus eigener Initiative, ein Verfahren zur Lösung des entstandenen Streitfalles einzuleiten und in diesem Verfahren gemeinsam mit den betroffenen Verwaltungsorganen der Organisation der assoziierten Arbeit oder mit den Organen der gesellschaftlich-politischen Gemeinschaft die Grundlage und Maßnahmen zur Lösung der Fragen, derentwegen der Streit entstanden ist, festzusetzen.

 

Član 48. Organizacija udruženog rada, odnosno organizacija poslovnog udruživanja, koja obavlja privrednu delatnost može, pod uslovima i po postupku koji su propisani saveznim zakonom, biti ukinuta ako ne ispunjava zakonom propisane uslove za obavljanje svoje delatnosti, ako trajnije nije u mogućnosti da obnavlja društvena sredstva kojima posluje i da obezbeđuje ostvarivanje ustavom zajemčenih prava radnika u pogledu njihove materijalne i socijalne sigurnosti, ili ako nije u mogućnosti da ispunjava druge zakonom utvrđene ili ugovorom preuzete obaveze.
 

Organizacija udruženog rada koja obavlja društvenu delatnost može, pod uslovima i po postupku koji su propisani zakonom, biti ukinuta, ako ne ispunjava zakonom propisane uslove ili ako ne postoje uslovi za obavljanje njene delatnosti.
 

 

48. člen. Organizacija združenega dela oziroma organizacija postovnega združevanja, ki opravlja gospodarsko dejavnost, se lahko odpravi pod pogoji in postopku, ki jih predpisuje zvezni zakon, če ne izpolnjuje z zakonom predpisanih pogojev za opravljanje svoje dejavnosti, če dalj časa ne more obnavljati družbenih sredstev, s katerimi posluje in zagotavljati delavcem uresničevanja z ustavo zajamčenih pravic glede njihove materialne in socialne varnosti ali če ne more izpolnjevati drugih z zakonom določenih ali s pogodbo prevzetih obveznosti.

 

Organizacija združenega dela, ki opravlja družbeno dejavnost, se pod pogoji in po postopku. ki jih predpisuje zakon, lahko odpravi, če ne izpolnjuje več z zakonom predpisanih pogojev ali ni več pogojev, da bi še naprej opravljala svojo dejavnost.
 

 

Artikel 48. Eine Organisation der assoziierten Arbeit oderdie Organisation einer Geschäftsvereinigung, die eine wirtschaftliche Tätigkeit wahrnimmt, kann unter den Voraussetzungen und in dem Verfahren, das ein Bundesgesetz vorschreibt, aufgelöst werden, wenn sie die gesetzlich vorgeschriebenen Voraussetzungen für die Ausübung ihrer Tätigkeit nicht erfüllt, wenn sie längere Zeit nicht in der Lage ist, die gesellschaftlichen Mittel, mit denen sie wirtschaftet, zu erneuern und die Realisierung der durch die Verfassung verbürgten Rechte der Arbeiter, ihre materielle und soziale Sicherheit betreffend, nicht gewährleisten kann, oder wenn sie nicht in der Lage ist, andere gesetzlich bestimmte oder vertraglich übernommene Pflichten zu erfüllen.

Eine Organisation der assoziierten Arbeit, die eine gesellschaftliche Tätigkeit wahrnimmt, kann unter den Voraussetzungen und in dem Verfahren, das ein Gesetz vorschreibt, aufgelöst werden, wenn sie nicht die gesetzlich vorgeschriebenen Voraussetzungen erfüllt, oder wenn die Voraussetzungen für die Ausübung ihrer Tätigkeit nicht bestehten.

 

Član 49. Zakonom i na zakonu zasnovanom odlukom skupštine društveno-političke zajednice može se utvrditi da su od posebnog društvenog interesa određene delatnosti ili poslovi organizacija udruženog rada koje obavljaju društvene delatnosti i urediti način ostvarivanja posebnog društvenog interesa i ostvarivanja samoupravnih prava radnika u skladu sa tim interesom.

 

Zakonom i na zakonu zasnovanom odlukom skupštine društveno-političke zajednice može se, ako to zahteva poseban društveni interes, urediti način ostvarivanja tog interesa u poslovanju organizacija udruženog rada koje obavljaju privrednu delatnost, kad je to poslovanje nezamenljiv uslov života i rada građana ili rada drugih organizacija na određenom području.

 

 

49. člen. Z zakonom in odlokom skupščine družbenopolitične skupnosti, ki temelji na zakonu, se lahko določi da so posebnega dražbenege pomena določene dejavnosti ali zadeve organizacij združenega dela, ki opravljajo družbene dejavnosti, in uredi način uresničevanja posebnega družbenega interesa in v skladu z njim način uresničevanja samoupravnih pravic delavcev.

 

Če zahteva poseben družbeni interes, se lahko z zakonom in odlokom skupščine družbenopolitične skupnosti, ki temelji na zakonu uredi način uresničevanja tega interesa v poslovanju organizacij združenega dela, ki opravljajo gospodarsko dejavnost, kadar je to poslovanje nenadomestljiv pogoj za življenje in delo občanov ali za delo drugih organizacij na določenem območju.

 

 

Artikel 49. Durch Gesetz und durch Beschluß der Versammlung einer gesellschaftlich-politischen Gemeinschaft auf der Grundlage eines Gesetzes kann festgestellt werden, daß bestimmte Tätigkeiten oder Geschäfte von Organisationen der assoziierten Arbeit, die gesellschaftliche Tätigkeiten ausüben, von besonderem gesellschaftlichen Interesse sind; und  es kann die Art und Weise der Durchsetzung des besonderen gesellschaftlichen Interesses sowie der Ausübung der Selbstverwaltungsrechte der Arbeiter im Einklang mit diesem Interesse bestimmt werden.

Durch Gesetz und durch Beschluß der Versammlung einer gesellschaftlich-politischen Gemeinschaft auf der Grundlage eines Gesetzes kann, wenn dies ein besonderes gesellschaftliches Interesse erfordert, die Art und Weise der Durchsetzung dieses Interesses bei der Geschäftstätigkeit der Organisationen der assoziierten Arbeit, die eine wirtschaftliche Tätigkeit ausüben, geregelt werden, wenn diese Tätigkeit eine unersetzliche Voraussetzung für das Leben und die Arbeit der Bürger oder für die Arbeit anderer Organisationen in einem bestimmten Gebiet darstellte.

 

Član 50. Organizacije udruženog rada koje obavljaju privrednu delatnost i njihova poslovna udruženja udružuju se u privredne komore ili druga opšta udruženja radi zajedničkog unapređivanja rada i poslovanja, radi usklađivanja posebnih, zajedničkih i opštih društvenih interesa, radi dogovaranja o planovima i programima rada i razvoja i o samoupravnom uređivanju društveno-ekonomskih odnosa, radi pokretanja inicijative za zaključivanje samoupravnih sporazuma i društvenih dogovora, za donošenje zakona i za utvrđivanje ekonomske politike i radi razmatranja i rešavanja drugih pitanja od zajedničkog interesa.
 

Radi ostvarivanja ovih ciljeva mogu se i organizacije udruženog rada koje obavljaju društvene delatnosti udruživati u udruženja za pojedine delatnosti, odnosno oblasti rada, i u druga opšta udruženja.

 

50. člen. Organizacije združenega dela, ki opravljajo gospodarsko dejavnost, in njihova poslovna združenja se združujejo v gospodarske zbornice ali druga splošna združenja za skupno pospeševanje dela ali poslovanja, za usklajevanje posebnih, skupnih in splošnih družbenih interesov, za dogovarjanje o planih in programih za delo in razvoj in o samoupravnem urejanju družbenoekonomskih odnosov, za dajanje pobude za sklenitev samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov, za izdajanje zakonov in določanje ekonomske politike ter za obravnavanje in urejanje drugih vprašanj skupnega pomena.
 

Za uresničevanje teh ciljev se tudi organizacije združenega dela, ki opravljajo družbene dejavnosti, lahko združujejo v združenja za posamezne dejavnosti oziroma področja dela in v druga splošna združenja.

 

Artikel 50. Organisationen der assoziierten Arbeit, die eine wirtschaftliche Tätigkeit ausüben, sowie ihre Geschäftsvereinigungen schließen sich in Wirtschaftskammern oder in anderen allgemeinen Vereinigungen zusammen, zur gemeinsamen Arbeits- und Geschäftsförderung, zur Koordination der besonderen, gemeinsamen und der allgemeinen gesellschaftlichen Interessen, zum Abschluß von Vereinbarungen über die Pläne und Programme der Arbeit und Entwicklung und über die Regelung der gesellschaftlich-ökonomischen Beziehungen auf der Grundlage der Selbstverwaltung, zur Einleitung von Initiativen zum Abschluß von Selbstverwaltungsabkommen und gesellschaftlichen Vereinbarungen, zum Erlaß von Gesetzen und zur Festlegung der Wirtschaftspolitik und zur Erörterung und Lösung anderer Fragen von gemeinsamem Interesse.

Zur Realisierung dieser Ziele können sich auch Organisationen der assoziierten Arbeit, die gesellschaftliche Tätigkeiten ausüben, zu Vereinigungen für einzelne Tätigkeiten oder Arbeitsbereiche und zu anderen allgemeinen Vereinigungen zusammenschließen.

 

Durch das Amendment XI. vom 25. November 1988, Ziffer 6, wurde der Abschnitt 2 durch folgende Bestimmungen der Ziffer 6 ergänzt:
"6. Organizacije udruženog rada koje kao jedinstveni tehnološki sistemi obavljaju delatnosti u oblasti elektroprivrede, železničkog saobraćaja i poštansko-telefonsko-telegrafskog saobraćaja obavezno se udružuju u zajednice za teritoriju Socijalističke Federativne Republike Jugoslavije.
Radnici u ovim organizacijama dužni su da u ovim sistemima obezbeđuju tehničku funkcionalnost u radu i na toj osnovi tehnološko jedinstvo procesa rada, racionalno i efikasno funkcionisanje ovih sistema i pojedinih njihovih delova na celoj teritoriji Socijalističke Federativne Republike Jugoslavije, u skladu sa potrebama i interesima društveno-ekonomskog razvoja zemlje i potrebama i interesima korisnika proizvoda i usluga.
U ovim zajednicama, uređivanjem međusobnih odnosa u skladu s jedinstvenim sistemom socijalističkih samoupravnih društveno-ekonomskih odnosa, obezbeđuje se ravnopravnost udruženih organizacija na jedinstvenom jugoslovenskom tržištu i sticanje dohotka u zavisnosti od efikasnosti njihovog poslovanja, utvrđuju zajednički kriterijumi obrazovanja cena njihovih proizvoda i usluga, donose zajednički planovi razvoja i programi zajedničkog uključivanja u međunarodnu podelu rada.
Saveznim zakonom uređuju se uslovi i način obaveznog udruživanja ovih organizacija u zajednice, kao i osnove funkcionisanja tih zajednica.
Ako se ove organizacije samoupravno ne udruže u zajednicu za teritoriju Socijalističke Federativne Republike Jugoslavije ili na samoupravnoj osnovi ne urede ciljeve udruživanja i međusobne odnose utvrđene ovim ustavom, saveznim zakonom se osniva zajednica, odnosno privremeno se uređuju ovi ciljevi udruživanja i međusobni odnosi.
Saveznim zakonom može se utvrditi obaveza udruživanja organizacija udruženog rada u zajednice i druge oblike povezivanja i saradnje i u drugim oblastima, kad je tehnološko jedinstvo sistema u tim oblastima od interesa za celu zemlju."

 

  Durch das Amendment XI. vom 25. November 1988, Ziffer 7, wurde der Abschnitt 2 durch folgende Bestimmungen der Ziffer 6 ergänzt:
"6. "

 

3. Samoupravne interesne zajednice
 

3. Samoupravne interesne skupnosti
 

3. Die sich selbst verwaltenden Interessengemeinschaften
 

Član 51. Samoupravne interesne zajednice osnivaju radni ljudi, neposredno ili preko svojih samoupravnih organizacija i zajednica, radi zadovoljavanja svojih ličnih i zajedničkih potreba i interesa i radi usklađivanja rada u oblasti za koju osnivaju interesnu zajednicu sa tim potrebama i interesima.
 

Prava, obaveze i odgovornosti u međusobnim odnosima u samoupravnoj interesnoj zajednici uređuju se samoupravnim sporazumom o njenom osnivanju, njenim statutom i drugim samoupravnim aktima.

Radi zadovoljavanja svojih potreba i interesa u samoupravnim interesnim zajednicama, radni ljudi plaćaju doprinose ovim zajednicama iz svojih ličnih dohodaka i iz dohotka osnovnih organizacija udruženog rada, u skladu sa namenom, odnosno sa ciljevima kojima ova sredstva služe.

Durch das Amendment XVI. vom 25. November 1988. Ziffer 9, wurden die Artikel 51 bis 59 faktisch  aufgehoben und ersetzt:
"1. Radnici i drugi radni ljudi imaju pravo, a kad je to ustavom utvrđeno, i dužnost da, neposredno ili preko svojih organizacija ili zajednica, samoupravnim sporazumima osnivaju samoupravne interesne zajednice ili druge oblike samoupravnog organizovanja, radi zadovoljavanja svojih ličnih i zajedničkih potreba i interesa i usklađivanja rada s tim potrebama i interesima.
2. Radnici i drugi radni ljudi koji na načelima uzajamnosti i solidarnosti zadovoljavaju svoje lične i zajedničke potrebe i interese u oblasti obrazovanja, nauke, kulture, zdravstva i socijalne zaštite, kad su te potrebe i interesi istovremeno i potrebe i interesi društva, i radnici u organizacijama udruženog rada koje obavljaju delatnosti u tim oblastima, osnivaju samoupravnu interesnu zajednicu ili drugi oblik samoupravnog organizovanja u kome ravnopravno i zajednički odlučuju o obavljanju tih delatnosti u skladu sa zajedničkim interesima, utvrđuju politiku razvoja i unapređivanja tih delatnosti i zadovoljavaju druge zajedničke potrebe i interese.
3. Radi obezbeđenja svoje socijalne sigurnosti, radni ljudi osnivaju samoupravne interesne zajednice penzijskog i invalidskog osiguranja ili druge oblike samoupravnog organizovanja u kojima udružuju sredstva u tu svrhu i utvrđuju, na načelima uzajamnosti i solidarnosti i minulog rada, svoje zajedničke i pojedinačne obaveze i prava koja u njima ostvaruju.
4. Saveznim zakonom može se utvrditi obaveza osnivanja interesnih zajednica ili drugih oblika samoupravnog organizovanja za stambenu izgradnju i upravljanje stanovima za potrebe aktivnih vojnih lica i građanskih lica u oružanim snagama Socijalističke Federativne Republike Jugoslavije, kao i za potrebe radnika i funkcionera saveznih organa.
5. Međusobni odnosi u samoupravnim interesnim zajednicama i drugim oblicima samoupravnog organizovanja u kojima se ostvaruju odnosi slobodne razmene rada, uređuju se tako da se obezbeđuje pravo radnika i drugih radnih ljudi koji u njima udružuju sredstva da odlučuju o tim sredstvima i pravo radnika u organizacijama udruženog rada koje obavljaju delatnosti u oblastima za koje je osnovana interesna zajednica, odnosno drugi oblik samoupravnog organizovanja da u odnosima slobodne razmene rada ostvaruju jednak društveno-ekonomski položaj kao i radnici u drugim organizacijama udruženog rada.
6. Zakonom, odnosno na zakonu zasnovanom odlukom skupštine društveno-političke zajednice utvrđuju se načela za organizaciju i za uređivanje međusobnih odnosa u samoupravnoj interesnoj zajednici ili u drugom obliku samoupravnog organizovanja za koje je ustavom utvrđena obaveza osnivanja.
Ako u roku koji odredi skupština društveno-političke zajednice nije osnovana samoupravna interesna zajednica ili drugi oblik samoupravnog organizovanja za koje je ustavom utvrđena obaveza osnivanja, zakonom, odnosno na zakonu zasnovanom odlukom skupštine društveno-političke zajednice osniva se zajednica, odnosno drugi oblik samoupravnog organizovanja i privremeno uređuju njihova organizacija i međusobni odnosi u njima.
7. Ako se u samoupravnoj interesnoj zajednici ili drugom obliku samoupravnog organizovanja za koji je ustavom utvrđena obaveza njihovog osnivanja ne donese odluka o pitanju od koga bitno zavisi njihov rad, skupština društveno-političke zajednice može, pod uslovima i po postupku koji su propisani zakonom, doneti odluku kojom se privremeno rešava to pitanje.
8. Prema samoupravnoj interesnoj zajednici ili drugom obliku samoupravnog organizovanja mogu se preduzeti zakonom utvrđene privremene mere u slučajevima i pod uslovima pod kojima se takve mere mogu preduzeti prema organizaciji udruženog rada."

 

51. člen. Samoupravne interesne skupnosti ustanavljajo delovni ljudje neposredno ali prek svojih samoupravnih organizacij in skupnosti, da bi zadovoljevali svoje osebne in skupne potrebe in interese ter s temi potrebami in interesi usklajevali delo na področju, za katero ustanavljajo interesno skupnost.
 

Pravice, obveznosti in odgovornosti v medsebojnih razmerjih v samoupravni interesni skupnosti urejajo samoupravni sporazum o njeni ustanovitvi, njen statut in drugi samoupravni akti.

Za zadovoljevanje svojih potreb in interesov v samoupravnih interesnih skupnostih plačujejo delovni ljudje tem skupnostim prispevke iz svojih osebnih dohodkov in iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela v skladu z nameni oziroma v skladu s cilji, za katere so ta sredstva namenjena.

 

Artikel 51. Sich selbst verwaltende Interessengemeinschaften werden unmittelbar von den Werktätigen oder über ihre Selbstverwaltungsorganisationen und -gemeinschaften gegründet, zur Befriedigung ihrer persönlichen und gemeinsamen Bedürfnisse und Interessen sowie zur Abstimmung der Arbeit innerhalb des Bereiches, für den die Interessengemeinschaft gegründet wird, mit diesen Bedürfnisse und Interessen.

Die Rechte, Pflichten und Verantwortung in den wechselseitigen Beziehungen in einer sich selbst verwaltenden Interessengemeinschaft werden durch das Selbstverwaltungsabkommen über ihre Gründung, durch ihr Statut und durch andere Selbstverwaltungsakte geregelt.

Zur Befriedigung ihrer Bedürfnisse und Interessen in den sich selbst verwaltenden Interessengemeinschaften, zahlen die Werktätigen an diese Gemeinschaften Beiträge aus ihren persönlichen Einkommen und aus den Einkommen der Grundorganisationen der assoziierten Arbeit, im Einklang mit der Zweckbestimmung und den Zielen, denen diese Mittel dienen.

Durch das Amendment XVI. vom 25. November 1988. Ziffer 9, wurden die Artikel 51 bis 59 faktisch  aufgehoben und ersetzt:
"1. "

 

 

Član 52. Radnici i drugi radni ljudi koji u oblastima obrazovanja, nauke, kulture, zdravstva i socijalne zaštite na načelima uzajamnosti i solidarnosti ostvaruju svoje lične i zajedničke potrebe i interese i radnici organizacija udruženog rada koje obavljaju delatnosti u tim oblastima, osnivaju samoupravne interesne zajednice u kojima ostvaruju slobodnu razmenu rada, udružuju rad i sredstva i ravnopravno i zajednički odlučuju o obavljanju tih delatnosti u skladu sa zajedničkim interesima, utvrđuju politiku razvoja i unapređivanja tih delatnosti i ostvaruju druge zajedničke interese.
 

Međusobni odnosi u ovim samoupravnim interesnim zajednicama uređuju se tako da se obezbeđuje pravo radnika i drugih radnih ljudi koji u njima udružuju sredstva da odlučuju o tim sredstvima i pravo radnika organizacija udruženog rada koje obavljaju delatnosti u oblasti za koju je osnovana interesna zajednica da u slobodnoj razmeni rada ostvaruju jednak društveno-ekonomski položaj kao i radnici u drugim organizacijama udruženog rada.
 

Na ovim osnovama mogu se osnivati samoupravne interesne zajednice i u drugim oblastima društvenih delatnosti.

Durch das Amendment XVI. vom 25. November 1988. Ziffer 9, wurde der Artikel 52 faktisch  aufgehoben (siehe bei Art. 51).

 

52. člen. Delavci in drugi delovni ljudje, ki na področjih izobraževanja, znanosti, kulture, zdravstva in socialnega varstva po načelih vzajemnosti in solidarnosti uresničujejo svoje osebne in skupne potrebe in interese, ter delavci organizacij združenega dela, ki opravljajo dejavnosti na teh področjih, ustanavljajo samoupravne interesne skupnosti, v katerih uresničujejo svobodno menjavo dela, združujejo delo in sredstva ter enakopravno in skupno odločajo o opravljanju teh dejavnosti v skladu s skupnimi interesi, določajo politiko razvoja in pospeševanja teh dejavnosti in uresničujejo druge skupne interese.
 

Medsebojna razmerja v teh samoupravnih interesnih skupnostih se urejajo tako, da se delavcem in drugim delovnim ljudem. ki v njih združujejo sredstva, zagotavlja pravica odločati o teh sredstvih, delavcem organizacij združenega dela, ki opravljajo dejavnosti na področju, za katero je bila ustanovljena interesna skupnost, pa pravica, da v svobodni menjavi dela uveljavljajo enak družbenoekonomski položaj kot delavci v drugih organizacijah združenega dela.
 

Na teh temeljih se lahko ustanavljajo samoupravne interesne skupnosti tudi na drugih področjih družbenih dejavnosti.

 

Artikel 52. Arbeiter und andere Werktätige, die im Bereich der Erziehung und Bildung, der Wissenschaft, der Kultur, des Gesundheitswesens und des Sozialschutzes ihre persönlichen und gemeinsamen Bedürfnissen und Interessen nach den Grundsätzen der Wechselseitigkeit und Solidarität verwirklichen, und die Arbeiter der Organisationen der assoziierten Arbeit, die in diesen Bereichen tätig sind, gründen sich selbstverwaltende Interessengemeinschaften, in denen sie den freien Austausch der Arbeit vollziehen, Arbeit und Mittel vereinigen und gleichberechtigt und gemeinsam über die Ausübung dieser Tätigkeiten im Einklang mit den gemeinsamen Interessen entscheiden, die Politik der Entwicklung und Förderung dieser Tätigkeiten festlegen und andere gemeinsame Interessen verwirklichen.

Die wechselseitigen Beziehungen in in diesen sich selbstverwaltenden Interessengemeinschaften werden so geregelt, daß das Recht der Arbeit er und der übrigen Werktätigen, die in ihnen Mittel vereinigt haben, über diese Mittel zu entscheiden, und das Recht der Arbeiter der Organisationen der assoziierten Arbeit, die in dem Bereich, für die die Interessengemeinschaft gegründet wurde, tätig sind, im freien Austausch der Arbeit, die gleiche gesellschaftlich-ökonomische Stellung zu realisieren wie die Arbeiter in den anderen Organisationen der assoziierten Arbeit, gewährleistet ist.

Auf dieser Grundlage können sich selbstverwaltende Interessengemeinschaften auch für andere Bereiche der gesellschaftlichen Tätigkeiten gegründet werden.

Durch das Amendment XVI. vom 25. November 1988. Ziffer 9, wurde der Artikel 52 faktisch  aufgehoben (siehe bei Art. 51).

Član 53. Radi obezbeđenja svoje socijalne sigurnosti, radni ljudi osnivaju samoupravne interesne zajednice penzijskog i invalidskog osiguranja ili drugih vidova socijalnog osiguranja u kojima udružuju sredstva u tu svrhu i utvrđuju, na načelima uzajamnosti i solidarnosti i minulog rada, svoje zajedničke i pojedinačne obaveze prema tim zajednicama i zajednička i pojedinačna prava koja u njima ostvaruju.

Na ovim osnovama mogu se osnivati samoupravne interesne zajednice i u drugim oblastima u kojima se, udruživanjem sredstava u zajedničke fondove, ostvaruju određeni zajednički interesi na načelima uzajamnosti i solidarnosti.
 

Durch das Amendment XVI. vom 25. November 1988. Ziffer 9, wurde der Artikel 53 faktisch  aufgehoben (siehe bei Art. 51).

 

53. člen. Da bi si zagotovili socialno varnost, ustanavljajo delovni ljudje samoupravne interesne skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja ali drugih oblik socialnega zavarovanja, v katerih združujejo sredstva v ta namen in določajo po načelih vzajemnosti in solidarnosti in minulega dela svoje skupne in posamične obveznosti do teh skupnosti ter skupne in posamične pravice, ki jih v njih uresničujejo.
 

Na teh temeljih se lahko ustanavljajo samoupravne interesne skupnosti tudi na drugih področjih, v katerih se uresničujejo določeni skupni interesi z združevanjem sredstev v skupne sklade po načelih vzajemnosti in solidarnosti.
 

 

Artikel 53. Um ihre soziale Sicherheit zu gewährleisten, gründen die Werktätigen sich selbstverwaltende Interessengemeinschaften der Renten- und Invalidenversicherung oder anderer Formen der Sozialversicherung, in denen sie zu diesem Zweck Mittel vereinigen und nach den Grundsätzen der Wechselseitigkeit und Solidarität sowie der vorgetanen Arbeit ihre gemeinsamen und individuellen Verpflichtungen gegenüber diesen gemeinschaften sowie die gemeinsamen und individuellen Rechte, die sie in ihnen ausüben, regeln.

Auf diesen Grundlagen können sich selbstverwaltende Interessengemeinschaften auch für andere Bereiche gegründet werden, in denen durch die Vereinigung von Mitteln in gemeinsame Fonds bestimmte gemeinsame Interessen nach den Grundsätzen der Wechselseitigkeit und Solidarität verwirklicht werden.

Durch das Amendment XVI. vom 25. November 1988. Ziffer 9, wurde der Artikel 53 faktisch  aufgehoben (siehe bei Art. 51).

 

Član 54. Radni ljudi, neposredno i preko svojih organizacija udruženog rada i drugih samoupravnih organizacija i zajednica, osnivaju samoupravne interesne zajednice u stambenoj oblasti, u kojima ove organizacije i zajednice udružuju sredstva za stambenu izgradnju, utvrđuju politiku i program te izgradnje i zajedno sa stanarima upravljaju stambenim zgradama i stanovima u društvenoj svojini i ostvaruju druge zajedničke interese.
 

Saveznim zakonom može se predvideti osnivanje posebnih interesnih zajednica za stambenu izgradnju i upravljanje stanovima za potrebe aktivnih vojnih lica i građanskih lica u oružanim snagama Socijalističke Federativne Republike Jugoslavije, kao i za potrebe radnika i funkcionera saveznih organa.
 

Durch das Amendment XVI. vom 25. November 1988. Ziffer 9, wurde der Artikel 54 faktisch  aufgehoben (siehe bei Art. 51).

 

54. člen. Delovni ljudje ustanavljajo neposredno in po svojih organizacijah združenega dela ter drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih samoupravne interesne skupnosti na stanovanjskem področju, v katerih te organizacije in skupnosti združujejo sredstva za graditev stanovanj, določajo politiko in program te graditve ter skupaj s stanovalci upravljajo stanovanjske hiše in stanovanja, ki so družbena lastnina, in uresničujejo druge skupne interese.
 

Zvezni zakon lahko predvidi ustanovitev posebnih interesnih skupnosti za graditev in upravljanje stanovanj, potrebnih za aktivne vojaške osebe in civilne osebe v oboroženih silah Socialistične federativne republike Jugoslavije ter za delavce in funkcionarje zveznih organov.
 

 

Artikel 54. Die Werktätigen gründen unmittelbar und über ihre Organisationen der assoziierten Arbeit sowie über andere Selbstverwaltungsorganisationen und -gemeinschaften sich selbstverwaltende Interessengemeinschaften im Bereich des Wohnungswesens, in denen diese Organisationen und Gemeinschaften Mittel für den Wohnungsbau vereinigen, die Politik und das Programm dieses Wohnungsbaus festlegen und gemeinsam mit den Wohnungsinhabern die Wohngebäude und Wohnungen im gesellschaftlichen Eigentum verwalten und andere gemeinsame Interesse verwirklichen.

Durch Bundesgesetz kann die Gründung besonderer sich selbstverwaltender Interessengemeinschaften für den Wohnungsbau und die Wohnungsverwaltung für den Bedarf der aktiven Militärs und von Zivilpersonen im Dienst der Streitkräfte der Sozialistischen Föderativen Republik Jugoslawien, sowie für den bedarf von Arbeitern und Funktionären der Bundesorgane vorgesehen werden.

Durch das Amendment XVI. vom 25. November 1988. Ziffer 9, wurde der Artikel 54 faktisch  aufgehoben (siehe bei Art. 51).

 

Član 55. U oblasti komunalnih delatnosti, energetike, vodoprivrede, saobraćaja i drugih delatnosti materijalne proizvodnje, ako je trajno obavljanje tih delatnosti neophodno radi zadovoljavanja potreba određenih korisnika, mogu se osnivati samoupravne interesne zajednice organizacija udruženog rada tih oblasti i korisnika njihovih proizvoda i usluga u kojima oni ostvaruju zajedničke interese utvrđene samoupravnim sporazumom.
 

Durch das Amendment XVI. vom 25. November 1988. Ziffer 9, wurde der Artikel 55 faktisch  aufgehoben (siehe bei Art. 51).

 

55. člen. Na področjih komunalnih dejavnosti, energetike vodnega gospodarstva, prometa in drugih dejavnosti materialne proizvodnje se lahko ustanavljajo samoupravne interesne skupnosti organizacij združenega dela s teh področij ter uporabnikov njihovih proizvodov in storitev, v katerih ti uresničujejo skupne interese, določene s samoupravnim sporazumom, če je trajno opravljanje teh dejavnosti nujno za zadovoljevanje potreb določenih uporabnikov.
 

 

Artikel 55. Im Bereich der kommunalen Tätigkeiten, der Energieversorgung, der Wasserwirtschaft, des Verkehrswesens und anderer Tätigkeiten der materiellen Produktion können sich selbstverwaltende Interessengemeinschaften der Organisationen der assoziierten Arbeit in diesen Bereichen und der Nutznießer ihrer Produkte und Dienstleistungen gegründet werden, in denen diese gemeinsame, durch Selbstverwaltungsabkommen festgelegte Interessen verwirklichen, wenn die dauernde Ausübung dieser Tätigkeiten zur Befriedigung der Bedürfnisse bestimmter Nutznießer unerläßlich ist.

Durch das Amendment XVI. vom 25. November 1988. Ziffer 9, wurde der Artikel 55 faktisch  aufgehoben (siehe bei Art. 51).

 

Član 56. Radi što neposrednijeg ostvarivanja svojih samoupravnih prava i interesa, radnici i drugi radni ljudi i njihove organizacije udruženog rada i druge samoupravne organizacije i zajednice — članovi samoupravne interesne zajednice imaju pravo da se u interesnoj zajednici, pod uslovima utvrđenim samoupravnim sporazumom o osnivanju samoupravne interesne zajednice ili njenim statutom, organizuju u osnovnu zajednicu ili jedinicu za određeno područje ili za ostvarivanje određenih zajedničkih interesa i da u toj osnovnoj zajednici, odnosno jedinici, ostvaruju određena svoja samoupravna prava i interese.

 

Samoupravne interesne zajednice mogu se udruživati u šire interesne zajednice i osnivati saveze i druga udruženja interesnih zajednica, kao i uspostavljati druge oblike međusobne saradnje.
 

Kad se samoupravna interesna zajednica osniva za područje šire od teritorije opštine, mogu se za teritorije opština osnovati zajednice kao delovi te samoupravne interesne zajednice.

Durch das Amendment XVI. vom 25. November 1988. Ziffer 9, wurde der Artikel 56 faktisch  aufgehoben (siehe bei Art. 51).

 

56. člen. Za kar najbolj neposredno uresničevanje samoupravnih pravic in interesov imajo delavci in drugi delovni ljudje ter njihove organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti, ki so člani samoupravne interesne skupnosti, pravico. da se v interesni skupnosti pod pogoji, ki jih določa samoupravni sporazum o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti ali njen statut, organizirajo v temeljno skupnost ali enoto za določeno območje ali za uresničevanje določenih skupnih interesov in da v tej temeljni skupnosti oziroma enoti uresničujejo določene svoje samoupravne pravice in interese.

 

Samoupravne interesne skupnosti se lahko združujejo v širše interesne skupnosti, ustanavljajo zveze in druga združenja interesnih skupnosti in vzpostavljajo druge oblike medsebojnega sodelovanja.
 

Kadar se samoupravna interesna skupnost ustanavija za območje, ki je širše od občine, se lahko za območja občin ustanovijo skupnosti kot deli te samoupravne interesne skupnosti.

 

Artikel 56. Die Arbeiter und die übrigen Werktätigen sowie ihre Organisationen der assoziierten Arbeit und andere Selbstverwaltungsorganisationen und -gemeinschaften und die Mitglieder der sich selbstverwaltenden Interessengemeinschaften haben das Recht, sich in einer sich selbst verwaltenden Interessengemeinschaft zum Zweck einer möglichst unmittelbaren Verwirklichung ihrer Selbstverwaltungsrechte und Interessen, unter den durch das Selbstverwaltungsabkommen über die Gründung der sich selbstverwaltenden Interessengemeinschaften oder durch ihr Statut festgelegten Voraussetzungen, als Grundgemeinschaft oder als eine Einheit für einen bestimmten Bereich oder zur Durchsetzung bestimmter gemeinsamer Interessen zu organisieren und in dieser Grundgemeinschaft oder Einheit bestimmte, ihnen zustehende Selbstverwaltungsrechte und Interessen zu verwirklichen.

Sich selbstverwaltende Interessengemeinschaften können sich zu größeren Interessengemeinschaften vereinigen und Verbände und andere Zusammenschlüsse von Interessengemeinschaften gründen sowie andere Formen der Zusammenarbeit untereinander einrichten.

Wird eine sich selbstverwaltende Interessengemeinschaft für ein größeres als das Gemeindegebiet gegründet, können für die Gebiete der einzelnen Gemeinden Gemeinschaften als Teile dieser sich selbstverwaltenden Interessengemeinschaft gebildet werden.

Durch das Amendment XVI. vom 25. November 1988. Ziffer 9, wurde der Artikel 56 faktisch  aufgehoben (siehe bei Art. 51).

 

Član 57. Samoupravna interesna zajednica i osnovne zajednice i jedinice u njenom sastavu, kao i udruženja samoupravnih interesnih zajednica, pravna su lica sa pravima, obavezama i odgovornostima koje imaju na osnovu ustava, zakona, samoupravnog sporazuma o osnivanju interesne zajednice, odnosno udruženja interesnih zajednica i njihovog statuta.
 

Durch das Amendment XVI. vom 25. November 1988. Ziffer 9, wurde der Artikel 57 faktisch  aufgehoben (siehe bei Art. 51).

 

57. člen. Samoupravne interesne skupnosti in njihove temeljne skupnosti in enote ter združenja samoupravnih interesnih skupnosti so pravne osebe s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, ki jih imajo po ustavi, zakonu, samoupravnem sporazumu o ustanovitvi interesne skupnosti oziroma združenja interesnih skupnosti in po svojem statutu.
 

 

Artikel 57. Eine sich selbstverwaltende Interessengemeinschaft und die Grundgemeinschaften und Einheiten in ihrem Verbund sowie die Vereinigungen sich selbstverwaltender Interessengemeinschaften sind juristische Personen mit den Rechten und Pflichten und der Verantwortung, die sie auf Grund von Verfassung, Gesetz, Selbstverwaltungsabkommen über die Gründung der Interessengemeinschaft oder der Vereinigung von Interessengemeinschaften und auf Grund ihres Statutes haben.

Durch das Amendment XVI. vom 25. November 1988. Ziffer 9, wurde der Artikel 57 faktisch  aufgehoben (siehe bei Art. 51).

 

Član 58. Zakonom, odnosno na zakonu zasnovanom odlukom skupštine društveno-političke zajednice, može se utvrditi obaveza osnivanja, odnosno osnovati samoupravna interesna zajednica, kad su određene delatnosti, odnosno poslovi takve zajednice, od posebnog društvenog interesa, kao i utvrditi načela za njenu organizaciju i za međusobne odnose u njoj i propisati obaveza plaćanja doprinosa toj zajednici.
 

Delatnosti, odnosno poslove, za koje je zakonom ili na zakonu zasnovanom odlukom skupštine društveno-političke zajednice utvrđeno da su od posebnog društvenog interesa, samoupravna interesna zajednica dužna je da obavlja na način utvrđen zakonom, odnosno odlukom skupštine društveno-političke zajednice.

Durch das Amendment XVI. vom 25. November 1988. Ziffer 9, wurde der Artikel 58 faktisch  aufgehoben (siehe bei Art. 51).

 

58. člen. Kadar so določene dejavnosti oziroma zadeve samoupravne interesne skupnosti posebnega družbenega pomena, se lahko z zakonom oziroma z odlokom skupščine družbenopolitične skupnosti, ki temelji na zakonu, dotoči obvezna ustanovitev take skupnosti oziroma ustanovi ta skupnost, določijo načela za njeno organizacijo in medsebojna razmerja v njej ter predpiše obveznost plačevanja prispevkov tej skupnosti.
 

Dejavnosti oziroma zadeve, za katere zakon oziroma odlok skupščine družbenopolitične skupnosti, ki temelji na zakonu, določa, da so posebnega družbenega pomena, mora samoupravna interesna skupnost opravljati tako, kakor določa zakon oziroma odlok skupščine družbenopolitične skupnosti.
 

 

Artikel 58. Durch Gesetz oder durch Beschluß der Versammlung einer gesellschaftlich-politischen Gemeinschaft auf Grund eines Gesetzes kann die Pflicht, eine sich selbstverwaltende Interessengemeinschaft zu gründen, festgesetzt oder eine sich selbstverwaltende Interessengemeinschaft gegründet werden, wenn bestimmte Tätigkeiten oder Angelegenheiten einer solchen Gemeinschaft von besonderem gesellschaftlichen Interesse sind; ferner können Grundsätze für ihre Organisation und die wechselseitigen Beziehungen in ihr festgelegt sowie die Pflicht vorgeschrieben werden, Beiträge an diese Gemeinschaft zu zahlen.

Die Tätigkeiten oder Angelegenheiten, die durch das Gesetz oder durch das Beschluß der Versammlung einer gesellschaftlich-politischen Gemeinschaft auf Grund eines Gesetzes als von besonderem gesellschaftlichem Interesse erklärt wurden, hat die sich selbstverwaltende Interessengemeinschaft auf die durch Gesetz oder durch den Beschluß der Versammlung einer gesellschaftlich-politischen Gemeinschaft bestimmte Art und Weise durchzuführen.

Durch das Amendment XVI. vom 25. November 1988. Ziffer 9, wurde der Artikel 58 faktisch  aufgehoben (siehe bei Art. 51).

 

Član 59. Ako se u samoupravnoj interesnoj zajednici koja obavlja određene delatnosti, odnosno poslove, koji su od posebnog društvenog interesa, ne donese odluka o pitanju od kojeg bitno zavisi rad interesne zajednice, skupština društveno-političke zajednice može, pod uslovima i po postupku koji su propisani zakonom, doneti odluku kojom se privremeno rešava to pitanje.
 

Prema samoupravnoj interesnoj zajednici mogu se preduzeti zakonom utvrđene privremene mere u slučajevima i pod uslovima pod kojima se takve mere mogu preduzeti prema organizacijama udruženog rada.

Durch das Amendment XVI. vom 25. November 1988. Ziffer 9, wurde der Artikel 59 faktisch  aufgehoben (siehe bei Art. 51).

59. člen. Če samoupravna interesna skupnost, ki opravlja določene dejavnosti oziroma zadeve posebnega družbenega pomena, ne odloči o vprašanju od katerega je bistveno odvisno njeno delo, lahko skupščina družbenopolitične skupnosti pod pogoji in po postopku, kot to predpisuje zakon, s svojo odložitvijo začasno uredi tako vprašanje.
 

Proti samoupravni interesni skupnosti so dovoljeni z zakonom določeni začasni ukrepi v primerih in pod pogoji, ko so taki ukrepi dovoljeni proti organizacijam združenega dela.

 

Artikel 59. Wenn in einer sich selbstverwaltenden Interessengemeinschaft, die bestimmte Tätigkeiten oder Angelegenheiten von besonderem gesellschaftlichen Interesse durchführt, ein Beschluß über eine Frage, von der die Arbeit der Interessengemeinschaft wesentlich abhängt, nicht erlassen wird, kann die Versammlung der gesellschaftlich-politischen Gemeinschaft unter der Voraussetzung und in dem Verfahren, das das Gesetz bestimmt, einen Beschluß erlassen, durch den diese Frage vorläufig geregelt wird.

Gegen eine sich selbstverwaltende Interessengemeinschaft können die gesetzlich bestimmten vorläufigen Maßnahmen in den Fällen und unter den Voraussetzungen getroffen werden, unter denen solche Maßnahmen gegen Organisationen der assoziierten Arbeit angewandt werden können.

Durch das Amendment XVI. vom 25. November 1988. Ziffer 9, wurde der Artikel 59 faktisch  aufgehoben (siehe bei Art. 51).

 

4. Sredstva društveno-političkih organizacija i drugih društvenih organizacija
 

4. Sredstva družbenopolitičnih organizacij in drugih družbenih organizacij

 

4. Die Mittel der gesellschaftlich-politischen Organisationen und anderer gesellschaftlicher Organisationen
 

Član 60. Društveno-političke organizacije i druge zakonom određene društvene organizacije mogu sticati sredstva odnosno određena prava na sredstva, i tim sredstvima kao društvenim koristiti se za ostvarivanje svojih ciljeva i njima raspolagati saglasno statutu tih organizacija i zakonu. Ove organizacije mogu, pod uslovima utvrđenim zakonom, organizovati privrednu i drugu delatnost u skladu sa svojim ciljevima i učestvovati u dohotku ostvarenom takvom delatnošću radi ostvarivanja tih ciljeva.

 

60. člen. Družbenopolitične organizacije in druge z zakonom določene družbene organizacije lahko pridobivajo sredstva oziroma določene pravice na sredstvih ter ta sredstva kot družbena uporabljajo za uresničevanje svojih ciljev in razpolagajo z njimi v skladu s svojim statutom in zakonom. Te organizacije lahko pod pogoji, ki jih določa zakon, organizirajo gospodarsko in drugo delavnost v skladu s svojimi cilji in so za uresničevanje teh ciljev lahko udeležene pri dohodku, doseženem s tako dejavnostjo.
 

 

Artikel 60. Gesellschaftlich-politische Organisationen und andere gesetzlich bestimmte Organisationen können Mittel oder bestimmte Rechte an Mitteln erwerben und diese Mittel als gesellschaftliche zur Verwirklichung ihrer Ziele nutzen sowie über sie im Einklang mit dem Statut dieser Organisationen und mit dem Gesetz verfügen. Diese Organisationen können unter gesetzlich festgelegten Voraussetzungen eine wirtschaftliche und sonstige Tätigkeit, die mit ihren Zielen in Einlang steht, organisieren, und sich an dem durch eine solche Tätigkeit zur Verwirklichung dieser Ziele erzielten Einkommen beteiligen.

 

5. Društveno-ekonomski položaj i udruživanje zemljoradnika
 

5. Družbenoekonomski položaj in združevanje kmetov
 

5. Die gesellschaftlich-ökonomische Stellung und die Vereinigung von Bauern
 

Član 61. Zemljoradniku i članu njegovog domaćinstva koji se bavi zemljoradnjom, zajemčuje se pravo da, radeći sredstvima na koja postoji pravo svojine, ostvaruje ustavom utvrđen samoupravni položaj u socijalističkim društveno-ekonomskim odnosima, da raspolaže ostvarenim rezultatima svog rada, da zadovoljava svoje lične i društvene potrebe i da, na osnovu svog doprinosa, ostvaruje svoju socijalnu sigurnost na načelima uzajamnosti i solidarnosti.
 

Na osnovu ličnog rada zemljoradnici imaju u načelu isti položaj i u osnovi ista prava kao i radnici u udruženom radu društvenim sredstvima. Odgovarajuća prava i obaveze imaju zemljoradnici i u pogledu udruživanja rada i sredstava kao i u odnosima razmene na tržištu i kreditnim odnosima.
 

 

61. člen. Kmetu in članu njegovega gospodarstva, ki se ukvarja s kmetovanjem in dela s sredstvi, na katerih ima kdo lastninsko pravico, je zajamčena pravica, da uveljavlja z ustavo določen samoupravni položaj v socialističnih družbenoekonomskih odnosih, razpolaga z rezultati svojega dela, zadovoljuje svoje osebne in družbene potrebe in si s svojim prispevkom po načelih vzajemnosti in solidarnosti zagotavlja socialno varnost.
 

Na podlagi osebnega dela imajo kmetje v načelu enak položaj in v osnovi enake pravice kot delavci v združenem delu z družbenimi sredstvi. Ustrezne pravice in obveznosti imajo kmetje tudi glede združevanja dela in sredstev ter v tržni menjavi in kreditnih razmerjih.
 

 

Artikel 61. Dem Bauern und dem Mitglied seines Haushaltes, das sich landwirtschaftlich betätigt, wird das Recht verbürgt, daß er durch die Arbeit mit Mitteln an denen ein Eigentumsrecht besteht, die durch die Verfassung festgelegten Selbstverwaltungsposition in den sozialistischen, gesellschaftlich-ökonomischen Beziehungen verwirklich, über die erzielten Resultate seiner Arbeit verfügt, seine persönlichen und die gesellschaftlichen Bedürfnisse befriedigt und auf Grund seines Beitrages seine soziale Sicherheit nach den Grundsätzen der Wechselseitigkeit und Solidarität erreicht.

Auf Grund der persönlichen Arbeit haben die Bauern prinzipiell die gleiche Stellung und grundsätzlich die gleichen Rechte wir Arbeiter in den assoziierten Arbeit mit gesellschaftlichen Mitteln. Entsprechende Rechte und Pflichten haben die Bauern auch im Hinblick auf die Vereinigung der Arbeit und der Mittel sowie in den Austauschbeziehungen am Markt und in den Kreditbeziehungen.

 

Član 62. Zemljoradnici mogu svoj rad i sredstva rada udruživati u zemljoradničkim zadrugama i drugim oblicima udruživanja zemljoradnika ili ih udruživati sa organizacijama udruženog rada.

Zemljoradnička zadruga ima u načelu položaj, prava, obaveze i odgovornosti organizacije udruženog rada.

Zemljoradnici mogu na sredstva koja udružuju u zemljoradničkoj zadruzi zadržati pravo svojine ili utvrditi pravo na povraćaj vrednosti tih sredstava i druga prava po osnovu njihovog udruživanja, saglasno ugovoru o ovom udruživanju i statutu zadruge.

Iz dohotka koji zemljoradnička zadruga ostvari svojim poslovanjem, zemljoradnicima koji u zadruzi udružuju svoj rad i sredstva, pripada deo dohotka srazmerno doprinosu koji su u ostvarivanju tog dohotka dali svojim radom i udruživanjem sredstava, odnosno saradnjom sa zadrugom. Deo dohotka koji zadruga ostvari preko ovog iznosa unosi se kao društvena svojina u fondove zemljoradničke zadruge i koristi za proširivanje i unapređivanje njene delatnosti.
 

Durch das Amendment XX. vom 25. November 1988. Ziffer 6, wurde der Artikel 62 faktisch  aufgehoben und ersetzt:
"1. Zemljoradnici mogu svoj rad, zemljište, odnosno druga sredstva udružiti u zemljoradničke zadruge i druge oblike udruživanja zemljoradnika ili ih udružiti s radnicima u organizacijama udruženog rada.
2. Zemljoradnici osnivaju zemljoradničku zadrugu aktom o osnivanju, kojim utvrđuju uslove udruživanja i zajedničke interese i ciljeve i svoja pojedinačna i zajednička prava i obaveze koje ostvaruju, odnosno izvršavaju u zadruzi.
Oblici organizovanja i odnosi u zadruzi uređuju se statutom zadruge, a međusobna prava i obaveze zadrugara i zadruge uređuju se ugovorom.
3. Zemljoradnici zadržavaju pravo svojine na zemljište, sredstva rada, odnosno druga sredstva koja udružuju u zemljoradničku zadrugu.
Zemljoradnici mogu ova sredstva ugovorom preneti u zajedničku svojinu zadrugara, zadružnu svojinu ili u društvenu svojinu.
4. Dobit koju zadruga ostvari svojim poslovanjem članovi zadruge raspoređuju na sredstva koja članovima zadruge pripadaju prema doprinosu koji su svojim radom i sredstvima udruženim u zadruzi dali ostvarivanju te dobiti i na sredstva koja se unose u fondove zadruge, kao i na sredstva za druge potrebe.
5. Zadrugar koji je svoj rad, zemljište, odnosno druga sredstva udružio u zadrugu ima u slučaju istupanja iz zadruge ili prestanka zadruge pravo na povraćaj zemljišta, odnosno drugih sredstava na koja je zadržao pravo svojine, odnosno pravo na povraćaj vrednosti sredstava koja je udružio u zadrugu i pravo na deo sredstava u fondovima zadruge ostvaren njenim poslovanjem, pod uslovima utvrđenim ugovorom i statutom, u skladu sa zakonom."

 

62. člen. Kmetje lahko združujejo svoje delo in delovna sredstva v kmetijskih zadrugah in drugih oblikah združevanja kmetov ali pa jih lahko združujejo z organizacijami združenega dela.

Kmetijska zadruga ima v načelu položaj pravice, obveznosti in odgovornosti organizacije združenega dela.

Kmetje lahko obdržijo lastninsko pravico na sredstvih. ki jih združijo v kmetijski zadrugi, ali si izgovorijo pravico do vrnitve vrednosti teh sredstev in druge pravice iz njihove združitve v skladu s pogodbo o tej združitvi in s statutom zadruge.
 

Iz dohodka, ki ga kmetijska zadruga doseže s poslovanjem, gre kmetom kateri so v zadrugi združili svoje delo in sredstva, del v sorazmerju s tem, kolikor so k dohodku prispevali s svojim delom in združitvijo sredstev oziroma sodelovanjem z njo. Presežni del dohodka vloži kmetijska zadruga kot družbeno lastnino v svoje sklade in ga uporablja za razširjanje in pospeševanje svoje dejavnosti.

 

 

Artikel 62. Die Bauern können ihre Arbeit und die Arbeitsmittel in landwirtschaftliche Genossenschaften und andere Formen der Vereinigung von Bauern einbringen oder diese mit Organisationen der assoziierten Arbeit vereinigen.

Eine landwirtschaftliche Genossenschaft hat grundsätzlich die Stellung, die Rechte, die Pflichten und die Verantwortung einer Organisation der assoziierten Arbeit.

Die Bauern können an den Mitteln, die sie in eine landwirtschaftliche Genossenschaft einbringen, das Eigentumsrecht behalten oder das Recht auf Werterstattung für diese Mittel und andere Rechte auf Grund ihres Zusammenschlusses festlegen, im Einklang mit dem Vertrag über diesen Zusammenschluß und mit dem Statut der Genossenschaft.

Von dem Einkommen, das die landwirtschaftliche Genossenschaft durch ihre Tätigkeit erzielt, steht den Bauern, die ihre Arbeit und Mittel in die Genossenschaft eingebracht haben, der Teil des Einkommens zu, der dem Beitrag entspricht, den sie durch ihre Arbeit und die Vereinigung von Mitteln oder durch die Zusammenarbeit mit der Genossenschaft zur Erzielung dieses Einkommens geleistet haben. Der diesen Betrag übersteigende Teil des von der Genossenschaft erzielten Einkommens wird als gesellschaftliches Eigentum in die Fonds der landwirtschaftlichen Genossenschaft eingebracht und zur Erweiterung und Förderung ihrer Tätigkeit verwendet.

Durch das Amendment XX. vom 25. November 1988. Ziffer 6, wurde der Artikel 62 faktisch  aufgehoben und ersetzt:
"1. "

 

 

Član 63. Udružujući slobodno i ravnopravno svoj rad i sredstva rada sa radnicima u udruženom radu društvenim sredstvima, zemljoradnici proširuju materijalnu osnovu svog rada i koriste se rezultatima opšteg materijalnog i društvenog razvoja i na toj osnovi potpunije zadovoljavaju svoje lične i društvene potrebe i razvijaju svoje radne i druge sposobnosti.

 

Zemljoradnici koji svoj rad i sredstva rada udružuju, neposredno ili preko zemljoradničke zadruge ili drugog oblika udruživanja zemljoradnika, sa organizacijom udruženog rada i sa njom trajno sarađuju, upravljaju ravnopravno sa radnicima te organizacije zajedničkim poslovima, zajednički odlučuju o zajednički ostvarenom dohotku i učestvuju u njegovoj raspodeli prema svom doprinosu ostvarivanju tog dohotka saglasno samoupravnom sporazumu.
 

 

63. člen. S tem da kmetje svobodno in enakopravno združujejo svoje delo in delovna sredstva z delavci v združenem delu z družbenimi sredstvi razširjajo materialno osnovo svojega dela in uporabljajo dosežke splošnega materialnega in družbenega razvoja in na tej podlagi popolneje zadovoljujejo svoje osebne in družbene potrebe ter razvijajo svoje delovne in druge sposobnosti.

 

Kmetje, ki so svoje delo in delovna sredstva neposredno ali po kmetijski zadrugi ali kakšni drugi obliki združevanja kmetov združili z organizacijo združenega dela in z njo trajno sodelujejo, upravljajo v skladu s samoupravnim sporazumom enakopravno z delavci te organizacije skupne zadeve, skupno odločajo o skupaj doseženem dohodku in so udeleženi pri njegovi delitvi v sorazmerju s tem, kolikor so k njemu prispevali.

 

 

Artikel 63. Die Bauern, die ihre Arbeit und die Arbeitsmittel frei und gleichberechtigt mit den Arbeitern in der assoziierten Arbeit mit gesellschaftlichen Mitteln vereinigen, erweitern die materielle Grundlage ihrer Arbeit und nutzen die Ergebnisse der allgemeinen materiellen und gesellschaftlichen Entwicklung, und befriedigen auf dieser Grundlage zunehmend ihre persönlichen und die gesellschaftlichen Entwicklung, und befriedigen auf dieser Grundlage zunehmend ihre persönlichen und die gesellschaftlichen Bedürfnisse und entwickeln ihre Arbeits- und sonstigen Fähigkeiten.

Bauern, die ihre Arbeit und die Arbeitsmittel unmittelbar oder über landwirtschaftliche Genossenschaften oder eine andere Form der Vereinigung von Bauern mit einer Organisation der assoziierten Arbeit vereinigen, und mit dieser dauernd zusammenarbeiten, verwalten die gemeinsamen Angelegenheiten gleichberechtigt mit den Arbeitern dieser Organisation, entscheiden gemeinsam über das zusammen erzielte Einkommen und sind an seiner Verteilung nach ihrem Beitrag zur Erzielung dieses Einkommens, im Einklang mit dem Selbstverwaltungsabkommen, beteiligt.

 

6. Samostalni lični rad sredstvima u svojini građana

Durch Amendment XXI., Ziffer 6, erhielt der 6. Abschnitt folgende Überschrift:

"6. Samostalni lični rad".
 

6. Samostalno osebno delo s sredstvi, ki so lastnina občanov
 

6. Selbständige persönliche Arbeit mit Mitteln im Eigentum von Bürgern

Durch Amendment XXI., Ziffer 6, erhielt der 6. Abschnitt folgende Überschrift:

"6. Selbständige persönliche Arbeit".
 

Član 64. Zajemčuje se sloboda samostalnog ličnog rada sredstvima rada u svojini građana kad obavljanje delatnosti ličnim radom odgovara načinu, materijalnoj osnovi i mogućnostima ličnog rada i kad nije u suprotnosti sa načelom sticanja dohotka prema radu i drugim osnovama socijalističkog društvenog uređenja.
 

Zakonom se uređuju uslovi obavljanja delatnosti samostalnim ličnim radom sredstvima rada u svojini građana i svojinska prava na sredstva rada i poslovne prostorije, koji se koriste za obavljanje delatnosti samostalnim ličnim radom.
 

Zakonom se mogu, kad to zahteva društveni interes, odrediti delatnosti koje se ne mogu obavljati samostalnim ličnim radom sredstvima u svojini građana.
 

Durch das Amendment XXI. vom 25. November 1988. Ziffer 9, wurde der Artikel 64 faktisch  aufgehoben (siehe bei Art. 31).

 

64. člen. Zajamčena je svoboda samostojnega osebnega dela z delovnimi sredstvi, ki so lastnina občanov, če opravljanje dejavnosti z osebnim delom ustreza načinu, materialni osnovi in možnostim osebnega dela in če ni v nasprotju z načelom pridobivanja dohodka po delu in z drugimi temelji socialistične družbene ureditve.
 

Zakon ureja pogoje za opravljanje dejavnosti s samostojnim osebnim delom z delovnimi sredstvi, ki so lastnina občanov, in lastninske pravice na delovnih sredstvih in poslovnih prostorih, ki se uporabljajo za opravljanje dejavnosti s samostojnim osebnim delom.

Če tako zahteva družbeni interes, se lahko z zakonom določijo dejavnosti, ki se ne morejo opravljati s samostojnim osebnim delom s sredstvi, ki so lastnina občanov.
 

 

Artikel 64. Die Freiheit der selbständigen persönlichen Arbeit mit Mitteln im Eigentum von Bürgern wird verbürgt, wenn die Ausübung einer Tätigkeit durch persönliche Arbeit der Art, der materiellen Grundlage und den Möglichkeiten einer persönlichen Arbeit entspricht und wenn sie nicht im Gegensatz zu dem Grundsatz des Einkommenserwerbs nach der Arbeit und zu anderen Grundlagen der sozialistischen Gesellschaftsordnung steht.

Durch Gesetz werden die Voraussetzungen für die Ausübung einer Tätigkeit durch selbständige persönliche Arbeit mit Mitteln im Eigentum von Bürgern und die Eigentumsrechte an den Arbeitsmitteln sowie an den Geschäftsräumen, die für die Ausübung einer Tätigkeit durch selbständige persönliche Arbeit gebraucht werden, geregelt.

Durch Gesetz können, wenn das gesellschaftliche Interesse dies erfordert, die Tätigkeiten festgesetzt werden, die nicht durch selbständige persönliche Arbeit mit Mitteln im Eigentum von Bürgern ausgeübt werden dürfen.

Durch das Amendment XXI. vom 25. November 1988. Ziffer 9, wurde der Artikel 64 faktisch  aufgehoben (siehe bei Art. 31).

 

Član 65. Radni ljudi koji samostalno obavljaju delatnost ličnim radom sredstvima u svojini građana mogu osnovati zadrugu i u njoj na načelima ravnopravnosti, udruživati svoj rad i sredstva rada i zajednički raspolagati dohotkom koji zadruga ostvari.

Zadruga koju osnivaju radni ljudi koji samostalno obavljaju delatnost ličnim radom sredstvima u svojini građana ima položaj, prava, obaveze i odgovornosti zemljoradničke zadruge, a njeni članovi imaju položaj, prava, obaveze i odgovornosti kao i članovi zemljoradničke zadruge.
 

Durch das Amendment XIX. vom 25. November 1988. Ziffer 3, wurde der Artikel 65 faktisch  aufgehoben und ersetzt:
"1. Radni ljudi i građani, međusobno ili s radom radnika u udruženom radu, slobodno udružuju svoj rad i sredstva, odnosno samo rad ili samo sredstva u zadruge ili druge oblike udruživanja.
Zakonom se mogu izuzetno, kad to zahteva društveni interes, odrediti delatnosti, odnosno poslovi koji se ne mogu obavljati u ovim oblicima udruživanja.
Radni ljudi i građani svoje međusobne odnose u ovim oblicima udruživanja sporazumno uređuju na načelima dobrovoljnosti, ravnopravnosti, uzajamnosti i solidarnosti.
2. Radni ljudi i građani imaju pravo da osnivaju zemljoradničke, zanatske, stambene, štedno-kreditne i potrošačke zadruge, zadruge za pružanje intelektualnih usluga i druge proizvodne ili uslužne zadruge.
Zadruga je samostalna samoupravna organizacija zadrugara.
Zadrugar zadržava pravo svojine na sredstvima udruženim u zadrugu, ako ih ugovorom nije preneo u zajedničku svojinu zadrugara, u zadružnu svojinu ili u društvenu svojinu.
O sredstvima koja zadruga ostvari svojim poslovanjem odlučuju zadrugari samostalno, u skladu sa statutom zadruge.
Zadruga može, radi proširivanja materijalne osnove rada, prikupljati novčana i druga sredstva građana."

 

65. člen. Delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi, ki so lastnina občanov lahko ustanovijo zadrugo in v njej po načelih enakopravnosti združujejo svoje delo in delovna sredstva in skupaj razpolagajo z dohodkom, ki ga doseže zadruga.

Zadruga, katero ustanovijo delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi, ki so lastnina občanov, ima položaj, pravico, obveznosti in odgovornosti kmetijske zadruge, njeni člani pa imajo enak položaj ter enake pravice, obveznosti in odgovornosti kot člani kmetijske zadruge.
 

 

Artikel 65. Werktätige, die selbständig eine Tätigkeit durch persönliche Arbeit mit Mitteln im Eigentum von Bürgern ausüben, können eine Genossenschaft gründen und in sie ihre Arbeit und die Arbeitsmittel nach dem Grundsatz der Gleichberechtigung einbringen und gemeinsam über das von der Genossenschaft erzielte Einkommen verfügen.

Eine von Werktätigen, die selbständig eine Tätigkeit durch persönliche Arbeit mit Mitteln im Eigentum von Bürgern ausüben, gegründete Genossenschaft, hat die Stellung, die Rechte, die Pflichten und die Verantwortung einer landwirtschaftlichen Genossenschaft, und ihre Mitglieder haben die Stellung, das Recht, die Pflichten und die Verantwortung, wie die Mitglieder einer landwirtschaftlichen Genossenschaft.

Durch das Amendment XIX. vom 25. November 1988. Ziffer 3, wurde der Artikel 65 faktisch  aufgehoben und ersetzt:
"1. "

 

 

Član 66. Radni ljudi koji samostalno obavljaju delatnost ličnim radom sredstvima u svojini građana mogu, saglasno ugovoru i zakonu, svoj rad i sredstva rada udruživati sa organizacijama udruženog rada u različitim oblicima kooperacije i drugim vidovima poslovne saradnje. U okviru te saradnje ovi radni ljudi učestvuju u upravljanju zajedničkim poslovima, zajednički odlučuju o zajednički ostvarenom dohotku i učestvuju u njegovoj raspodeli srazmerno svom doprinosu ostvarivanju tog dohotka.

Durch das Amendment XXI. vom 25. November 1988. Ziffer 9, wurde der Artikel 66 faktisch  aufgehoben (siehe bei Art. 31).

66. člen. Delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi, ki so lastnina občanov, lahko v skladu s pogodbo in zakonom združujejo svoje delo in delovna sredstva z organizacijami združenega dela v različnih oblikah kooperacije in v drugih oblikah poslovnega sodelovanja. V okviru tega sodelovanja ti delovni ljudje soupravljajo skupne zadeve, skupno odločajo o skupaj doseženem dohodku in so udeleženi pri njegovi delitvi v sorazmerju s tem, kolikor so k njemu prispevali.

 

Artikel 66. Werktätige, die selbständig eine Tätigkeit durch persönliche Arbeit mit Mittel im Eigentum von Bürgern ausüben, können im Einklang mit dem Vertrag und dem Gesetz ihre Arbeit und die Arbeitsmittel mit Organisationen der assoziierten Arbeit in verschiedenen Kooperationsformen und anderen Formen geschäftlicher Zusammenarbeit vereinigen. Im Rahmen dieser Zusammenarbeit wirken diese Werktätigen bei der Verwaltung der gemeinsamen Angelegenheiten mit, entscheiden gemeinsam über das zusammen erzielte Einkommen und sind an dessen Verteilung ihrem Beitrag zur Erzielung dieses Einkommens entsprechend beteiligt.

Durch das Amendment XXI. vom 25. November 1988. Ziffer 9, wurde der Artikel 66 faktisch  aufgehoben (siehe bei Art. 31).

 

Član 67. Radni čovek koji samostalno obavlja delatnost ličnim radom sredstvima u svojini građana može, na samoupravnoj osnovi, udruživati svoj rad i sredstva rada sa radom drugih lica u okviru ugovorne organizacije udruženog rada.
 

Radni čovek koji je u ugovornoj organizaciji udruženog rada udružio svoj rad i sredstva sa radom drugih lica ima pravo da, kao poslovođa, vodi poslovanje ugovorne organizacije i da, zajedno sa radnicima, odlučuje o njenom radu i razvoju.

Poslovođi i radnicima u ugovornoj organizaciji udruženog rada pripadaju, na osnovu njihovog rada, sredstva za zadovoljavanje ličnih i zajedničkih potreba, a poslovođi po osnovu sredstava koja je udružio pripada i deo dohotka u skladu sa načelima koja važe za udruživanje rada i društvenih sredstava u organizacijama udruženog rada.

Deo dohotka ostvarenog u ugovornoj organizaciji udruženog rada koji preostaje po izdvajanju sredstava za zadovoljavanje ličnih i zajedničkih potreba i poslovođe i radnika i dela dohotka za poslovođu po osnovu sredstava koji je udružio, društvena je svojina. Radnici, zajedno sa poslovođom, upravljaju, na osnovu svog rada, tim delom dohotka kao društvenim sredstvima.
 

Uslovi i način osnivanja i poslovanja ugovorne organizacije udruženog rada, kao i njena prava, obaveze i odgovornosti uređuju se zakonom, a međusobna prava, obaveze i odgovornosti poslovođe i radnika uređuju se ugovorom u skladu sa zakonom. Ugovorom se uređuju i način i uslovi udruživanja sredstava kao i način i uslovi povlačenja, odnosno isplaćivanja sredstava koja je poslovođa uneo u ugovornu organizaciju.

 

Poslovođa ugovorne organizacije udruženog rada zadržava pravo svojine na sredstva koja je udružio u toj organizaciji. Povlačenjem, odnosno isplaćivanjem ovih sredstava, poslovođi prestaju prava koja kao poslovođa ima u ugovornoj organizaciji.

Durch das Amendment XXII. vom 25. November 1988. Ziffer 2, wurde der Artikel 67 Abs. 1 und 3 faktisch  aufgehoben und ersetzt:
"1. Radni čovek može osnovati ugovornu organizaciju udruženog rada i u njoj, na samoupravnoj osnovi, udruživati svoj rad i sredstva sa radom drugih lica.
Poslovođi i radnicima u ugovornoj organizaciji udruženog rada pripadaju, na osnovu njihovog rada, sredstva za zadovoljavanje ličnih i zajedničkih potreba.
Poslovođi pripada po osnovu sredstava koja je uložio u ugovornu organizaciju udruženog rada pravo na povraćaj vrednosti tih sredstava i pravo na učešće u dohotku u skladu sa načelima koja važe za udruživanje društvenih sredstava u organizacijama udruženog rada, kao i pravo da ponovo uloži sredstva.
U ugovornu organizaciju udruženog rada mogu udružiti sredstva i drugi radni ljudi i građani."

 

67. člen. Delovni človek, ki samostojno opravlja dejavnost z osebnim delam s sredstvi, ki so lastnina občanov, lahko na samoupravni podlagi združi svoje delo in dejovna sredstva z delom drugih v okviru pogodbene organizacije združenega dela.
 

Delovni človek, ki je v pogodbeni organizaciji združenega dela združil svoje delo in sredstva z delom drugih, ima pravico, da kot poslovodja vodi poslovanje pogodbene organizacije in da skupaj z delavci odloča o njenem delu in razvoju.
 

Poslovodji in delavcem v pogodbeni organizaciji druženega dela gredo na podlagi njihovega dela sredstva za osebne in skupne potrebe; poslovodji pa na podlagi sredstev, ki jih je združil, tudi del dohodka v skladu z načeli, ki veljajo za združevanje dela in družbenih sredstev v organizacijah združenega dela.
 

Del dohodka, doseženega v pogodbeni organizaciji združenega dela, ki preostane po izločitvi sredstev za osebne in skupne potrebe poslovodje in delavcev in dela dohodka za poslovodjo iz naslova sredstev, ki jih je združil, je družbena lastnina. Delavci upravljajo na podlagi svojega dela skupaj s poslovodjo ta del dohodka kot družbena sredstva.
 

Pogoje in način ustanovitve in poslovanja pogodbene organizacije združenega dela ter njene pravice, obveznosti in odgovornosti ureja zakon, medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti poslovodje in delavcev pa pogodba v skladu z zakonom. Pogodba ureja tudi način in pogoje združevanja sredstev, ki jih je poslovodja vložil v pogodbeno organizacijo.


 

Poslovodja pogodbene organizacije združenega dela obdrži lastninsko pravico na sredstvih, ki jih je združil v tej organizaciji. Z umikom oziroma izplačilom teh sredstev pa mu prenehajo pravice, ki jih je imel kot poslovodja v pogodbeni organizaciji.
 

 

Artikel 67. Der Werktätige, der selbständig eine Tätigkeit durch persönliche Arbeit mit Mitteln im Eigentum von Bürgern ausübt, kann seine Arbeit und die Arbeitsmittel mit der Arbeit anderer Personen nach Selbstverwaltungsgrundsätzen im Rahmen einer Vertragsorganisation der assoziierten Arbeit vereinigen.

Der Werktätige, der seine Arbeit und Mittel mit der Arbeit anderer Personen in einer Vertragsorganisation der assoziierten Arbeit vereinigt hat, hat das Recht, die Geschäfte der Vertragsorganisation als Geschäftsführer zu leiten und gemeinsam mit den Arbeitern über ihre Arbeit und Entwicklung zu entscheiden.

Dem Geschäftsführer und den Arbeitern in einer Vertragsorganisation der assoziierten Arbeit stehen auf Grund ihrer Arbeit Mittel zur Befriedigung ihrer persönlichen und gemeinsamen Bedürfnisse zu; einen Teil des Einkommens erhält der Geschäftsführer auch auf Grund der von ihm eingebrachten Mittel, im Einklang mit den Grundsätzen, die für die Vereinigung der Arbeit und der gesellschaftlichen Mittel in der Organisation der assoziierten Arbeit gelten.

Der Restbetrag des in der Vertragsorganisation der assoziierten Arbeit erzielten Einkommens, der nach Abzug der Mittel zur Befriedigung der persönlichen und gemeinsamen Bedürfnisse des Geschäftsführers und der Arbeiter sowie des Einkommensteils für den Geschäftsführer auf Grund der von ihm eingebrachten Mittel verbleibt, ist gesellschaftliches Eigentum. Die Arbeiter verwalten diesen Teil des Einkommens auf Grund ihrer Arbeit, gemeinsam mit dem Geschäftsführer, als gesellschaftliche Mittel.

Die Voraussetzungen und das Verfahren für die Gründung und die Geschäftstätigkeit einer Vertragsorganisation der assoziierten Arbeit sowie ihre Rechte, Pflichten und Verantwortung werden gesetzlich geregelt, während die wechselseitigen Rechte, Pflichten und Verantwortung des Geschäftsführers und der Arbeiter durch Vertrag, im Einklang mit dem Gesetz, geregelt werden. Durch Vertrag werden auch das Verfahren und die Voraussetzungen für die Vereinigung der Mittel sowie das Verfahren und die Voraussetzungen für die Rückerstattung oder Tilgung der Mittel, die der Geschäftsführer in die Vertragsorganisation eingebracht hat, geregelt.

Der Geschäftsführer einer Vertragsorganisation der assoziierten Arbeit behält das Eigentumsrecht an den von ihm in die Organisation eingebrachten Mittel. Infolge der Rückzahlung oder Tilgung dieser Mittel erlöschen die Rechte des Geschäftsführers, die er als Geschäftsführer in der Vertragsorganisation hat.

Durch das Amendment XXII. vom 25. November 1988. Ziffer 2, wurde der Artikel 67 Abs. 1 und 3 faktisch  aufgehoben und ersetzt:
"1. "

 

 

Član 68. Zakonom se određuje u kojim delatnostima, u skladu sa njihovom prirodom i društvenim potrebama, i pod kojim uslovima radni čovek koji samostalno obavlja delatnost ličnim radom sredstvima u svojini građana može, izuzetno i u ograničenom obimu, bez osnivanja ugovorne organizacije udruženog rada, koristiti dopunski rad drugih lica njihovim zapošljavanjem.
 

Ugovor o zapošljavanju zaključuju radni čovek i radnici koje zapošljava u skladu sa kolektivnim ugovorom koji zaključuju sindikalna organizacija i odgovarajuća privredna komora, odnosno drugo udruženje u kome su predstavljeni radni ljudi koji samostalno obavljaju delatnost ličnim radom sredstvima u svojini građana. Kolektivnim ugovorom obezbeđuju se ovim radnicima, shodno pravima radnika u udruženom radu, pravo na sredstva za zadovoljavanje ličnih i zajedničkih potreba i druga prava koja obezbeđuju njihovu materijalnu i socijalnu sigurnost.
 

Zakonom se može odrediti da je deo dohotka koji je rezultat viška rada radnika zaposlenih kod radnog čoveka koji samostalno obavlja delatnost ličnim radom sredstvima u svojini građana, društvena svojina i da se koristi za potrebe razvoja.
 

Durch das Amendment XXI. vom 25. November 1988. Ziffer 9, wurde der Artikel 68 faktisch  aufgehoben (siehe bei Art. 31).

 

68. člen. Zakon določa, v katerih dejavnostih in pod katerimi pogoji sme delovni človek, ki samostojno opravlja dejavnost z osebnim delom s sredstvi, ki so lastnina občanov, v skladu z naravo teh dejavnosti in družbenimi potrebami izjemoma in v omejenem obsegu uporabljati dopolnilno delo drugih, ki jih zaposli, ne da bi ustanovil pogodbeno organizacijo združenega dela.
 

Pogodbo o zaposlitvi sklenejo delovni človek in pri njem zaposleni delavci v skladu s kolektivno pogodbo. ki jo skleneta sindikalna organizacija in ustrezna gospodarska zbornica oziroma drugo združenje, v katerem so zastopani delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi, ki so lastnina občanov. S kolektivno pogodbo so tem delavcem, ustrezno pravicam delavcev v združenem delu zagotovljene pravica do sredstev za osebne in skupne potrebe in druge pravice, ki jim zagotavljajo materialno in socialno varnost.
 

Zakon lahko določi da postane del dohodka ki je rezultat presežnega dela delavcev, zaposlenih pri delovnem človeku, ki samostojno opravlja dejavnost z osebnim delom s sredstvi, ki so lastnina občanov, družbena lastnina in se uporablja za razvoj.
 

 

Artikel 68. Durch Gesetz wird geregelt, in welchen Tätigkeitsbereichen, im Einklang mit ihrer Natur und den gesellschaftlichen Bedürfnissen und unter welchen Voraussetzungen ein Werktätiger, der selbständig eine Tätigkeit durch persönliche Arbeit mit Mitteln im Eigentum von Bürgern ausübt, ausnahmsweise und in beschränktem Umfang, die zusätzliche Arbeit anderer, bei ihm beschäftigter Personen ohne Errichtung einer Vertragsorganisation der assoziierten Arbeit nutzen kann.

Den Vertrag über die Beschäftigung schließen der Werktätige und die von ihm beschäftigten Arbeiter, im Einklang mit dem Kollektivvertrag zwischen der Gewerkschaftsorganisation und der entsprechenden Wirtschaftskammer oder einer anderen Vereinigung, in der die Werktätigen, die selbständig eine Tätigkeit durch persönliche Arbeit mit Mitteln im Eigentum von Bürgern ausüben, vertreten sind. Der Kollektivvertrag garantiert diesen Arbeitern, nach dem Vorbild der Rechte der Arbeiter in der assoziierten Arbeit, das Recht auf Mittel zur Befriedigung der persönlichen und gemeinsamen Bedürfnisse und andere Rechte, die ihre materielle und soziale Sicherheit gewährleisten.

Durch Gesetz kann bestimmt werden, daß der Teil des Einkommens, der das Ergebnis des Mehrwertes der bei dem Werktätigen der selbständig eine Tätigkeit durch persönliche Arbeit mit Mitteln im Eigentum von Bürgern ausübt, beschäftigten Arbeiter ist, gesellschaftliches Eigentum darstellt und für den Entwicklungsbedarf verwendet wird.

Durch das Amendment XXI. vom 25. November 1988. Ziffer 9, wurde der Artikel 68 faktisch  aufgehoben (siehe bei Art. 31).

 

Durch das Amendments XXIV.vom 25. November 1988, Ziffer 7, wurde der Abschnitt 6 durch folgende Bestimmungen der Ziffer 6 ergänzt:
"6. Radnici u radnim zajednicama ostvaruju samoupravljanje saglasno prirodi poslova koje obavljaju i interesima radi kojih su radne zajednice obrazovane i u skladu sa zakonom."

 

 

Durch das Amendments XXIV.vom 25. November 1988, Ziffer 7, wurde der Abschnitt 6 durch folgende Bestimmungen der Ziffer 6 ergänzt:
"6. "

 

7. Društveno planiranje
 

7. Družbeno planiranje
 

7. Die gesellschaftliche Planung
 

Član 69. Radnici u osnovnim i drugim organizacijama udruženog rada i radni ljudi u samoupravnim interesnim zajednicama, mesnim zajednicama i drugim samoupravnim organizacijama i zajednicama u kojima upravljaju poslovima i sredstvima društvene reprodukcije, imaju pravo i dužnost da, oslanjajući se na naučna saznanja i na njima zasnovane ocene razvojnih mogućnosti i uvažavajući ekonomske zakonitosti, samostalno donose planove i programe rada i razvoja svojih organizacija i zajednica da te planove i programe usklađuju međusobno i sa društvenim planovima društveno-političkih zajednica i da na toj osnovi obezbeđuju usklađivanje odnosa u celini društvene reprodukcije i usmeravanje celokupnog materijalnog i društvenog razvoja, u skladu sa zajedničkim, na samoupravnim osnovama utvrđenim, interesima i ciljevima.

 

Durch das Amendment XVII. vom 25. November 1988. Ziffer 6, wurden die Artikel 69 bis 72 und 74 faktisch  aufgehoben und ersetzt:
"1. Radnici i drugi radni ljudi planiranjem rada i razvoja organizacija udruženog rada i drugih samoupravnih organizacija i zajednica i planiranjem privrednog i društvenog razvoja društveno-političkih zajednica u uslovima delovanja tržišnih zakonitosti i ekonomske samostalnosti organizacija udruženog rada, oslanjajući se na naučna saznanja i na njima zasnovane ocene razvojnih mogućnosti, usmeravaju materijalni i društveni razvoj u skladu sa svojim, na samoupravnoj osnovi utvrđenim, zajedničkim interesima.
2. Organizacije udruženog rada i druge samoupravne organizacije i zajednice samostalno planiraju svoj rad i razvoj.
Zakonom se može utvrditi obaveza donošenja planova samoupravnih organizacija i zajednica koje obavljaju delatnosti ili poslove od posebnog društvenog interesa.
3. Organizacije udruženog rada koje obavljaju delatnosti u okviru jedinstvenog tehnološkog sistema od interesa za celu zemlju donose svoj i zajednički plan razvoja u skladu s potrebama korisnika njihovih proizvoda i usluga i u skladu sa zajedničkim interesima i ciljevima razvoja koji su utvrđeni društvenim planom Jugoslavije.
4. Društveno-političke zajednice donose društvene planove kojima se, u skladu sa zajedničkim interesima i ciljevima utvrđenim na samoupravnoj osnovi, utvrđuje zajednička razvojna i ekonomska politika. Društveno-političke zajednice donose ekonomske i druge mere kojima se organizacije udruženog rada i druge samoupravne organizacije i zajednice usmeravaju, odnosno podstiču na ostvarivanje zajedničke politike razvoja.
Društvenim planom društveno-političke zajednice utvrđuju se i ciljevi i zadaci kojima se ostvaruje poseban društveni interes delovanjem samoupravnih organizacija i zajednica koje obavljaju ove delatnosti ili poslove.
5. Organi društveno-političkih zajednica propisima i merama stvaraju uslove za ostvarivanje društvenih planova i odgovorni su za to."

 

69. člen. Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in delovni ljudje v samoupravnih interesnih skupnostih, krajevnih skupnostih in v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, v katerih upravljajo zadeve in sredstva družbene reprodukcije, imajo pravico in dolžnost, da, opirajoč se na znanstvena spoznanja in na njih temelječe razvojne možnosti in upoštevajoč ekonomske zakonitosti, samostojno sprejemajo plane in programe za delo in razvoj svojih organizacij in skupnosti, da te plane in programe usklajujejo med seboj in z družbenimi plani družbenopolitičnih skupnosti ter na tej podlagi zagotavljajo usklajevanje odnosov v celotni družbeni reprodukciji in usmerjanje celotnega materialnege in družbenega razvoja v skladu s skupnimi, na samoupravnih temeljih določenimi interesi in cilji.


 

 

Artikel 69. Die Arbeiter in den Grund- und anderen Organisationen der assoziierten Arbeit und die Werktätigen in den sich selbst verwaltenden Interessengemeinschaften, den örtlichen Gemeinschaften sowie anderen Selbstverwaltungsorganisationen und -gemeinschaften, in denen sie die Geschäftstätigkeit und Mittel der gesellschaftlichen Reproduktion verwalten, haben das Recht und die Pflicht, gestützt auf die wissenschaftlichen Erkenntnisse und auf die auf diesen beruhende Beurteilung der Entwicklungsmöglichkeiten und unter Beachtung der ökonomischen Gesetzmäßigkeiten, selbständig Pläne und Programme für die Arbeit und Entwicklung ihrer Organisationen und Gemeinschaften zu erlassen; diese Pläne und Programme untereinander und mit den gesellschaftlichen Plänen der gesellschaftlich-politischen Gemeinschaften abzustimmen und auf dieser Grundlage die Koordination der Beziehungen in der Gesamtheit der gesellschaftlichen Reproduktion und die Ausrichtung der gesamten materiellen und gesellschaftlichen Entwicklung im Einklang mit den gemeinsamen, auf Selbstverwaltungsgrundlage festgesetzten Interessen und Zielen sicherzustellen.

Durch das Amendment XVII. vom 25. November 1988. Ziffer 6, wurden die Artikel 69 bis 72 und 74 faktisch  aufgehoben und ersetzt:
"1. "

 

 

 

Član 70. Planovi i programi rada i razvoja osnovnih organizacija udruženog rada i organizacija udruženog rada u čijem su sastavu donose se i ostvaruju u odnosima saradnje i međusobne zavisnosti koji proizlaze iz udruživanja rada i sredstava u tim organizacijama saglasno samoupravnom sporazumu, uz obezbeđivanje prava radnika da u osnovnim organizacijama udruženog rada odlučuju o donošenju tih planova i programa.
 

Osnovne i druge organizacije udruženog rada udružene u samoupravne interesne zajednice ili druge samoupravne organizacije i zajednice donose i ostvaruju svoje planove i programe rada i razvoja u skladu sa zajedničkim interesima i ciljevima, odnosno u skladu sa zajedničkim planovima i programima, koje sporazumno utvrde u okviru ovih samoupravnih organizacija i zajednica.
 

Organizacije udruženog rada samoupravne interesne zajednice i druge samoupravne organizacije i zajednice usklađuju svoje planove i programe rada i razvoja i sa planovima i programima drugih samoupravnih organizacija i zajednica sa kojima imaju određene zajedničke interese i ciljeve, koji proizlaze iz njihove saradnje i međusobne zavisnosti u društvenoj reprodukciji i koje utvrđuju samoupravnim sporazumom.
 

Međusobne obaveze, koje su osnovne i druge organizacije udruženog rada i druge samoupravne organizacije i zajednice sporazumno utvrdile radi ostvarivanja zajedničkog plana, ne mogu se za vreme za koje je plan utvrđen jednostrano raskidati, odnosno menjati.
 

Durch das Amendment XVII. vom 25. November 1988. Ziffer 6, wurde der Artikel 70 faktisch  aufgehoben (siehe bei Art. 69).

 

70. člen. Plani in programi za delo in razvoj temeljnih organizacij združenega dela in organizacij združenega dela, v katerih sestavi so, se sprejemajo in uresničujejo v odnosih sodelovanja in medsebojne odvisnosti, ki izvirajo iz združevanja dela in sredstev v teh organizacijah skladno s samoupravnim sporazumom; pri tem mora biti delavcem zagotovljena pravica, da v temeljnih organizacijah združenega dela odločajo o teh planih in programih.
 

Temeljne in druge organizacije združenega dela, združene v samoupravne interesne skupnosti ali druge samoupravne organizacije in skupnosti, sprejemajo in uresničujejo svoje plane in programe za delo in razvoj v skladu s skupnimi interesi in cilji oziroma v skladu s skupnimi plani in programi, ki jih sporazumno določijo v okviru teh samoupravnih organizacij in skupnosti.
 

Organizacije združenega dela samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti usklajujejo svoje plane in programe za delo in razvoj tudi s plani in programi drugih samoupravnih organizacij in skupnosti. s katerimi imajo določene skupne interese in cilje, ki izvirajo iz njihovega sodelovanja in medsebojne odvisnosti v družbeni reprodukciji in jih določajo s samoupravnim sporazumom.

 

Medsebojne obveznosti, ki so jih temeljne in druge organizacije združenega dela ter druge samoupravne organizacije in skupnosti sporazumno določile za uresničevanje skupnega plana, se v času, za katerega je plan določen, ne morejo enostransko razdirati oziroma spreminjati.
 

 

Artikel 70. Die Pläne und Programme für die Arbeit und Entwicklung der Grundorganisationen der assoziierten Arbeit und der Organisationen der assoziierten Arbeit, in deren Verbund sich diese befinden, werden in Beziehungen der Zusammenarbeit und der wechselseitigen Abhängigkeiten beschlossen und durchgeführt, die sich aus der Vereinigung der Arbeit und der Mittel in diesen Organisationen, im Einklang mit dem Selbstverwaltungsabkommen, bei gleichzeitiger Gewährleistung der Rechte der Arbeiter, in den Grundorganisationen der assoziierten Arbeit über die Verabschiedung der Pläne und Programme zu entscheiden, ergeben.

Die Grundorganisationen und andere Organisationen der assoziierten Arbeit, die in sich selbstverwaltende Interessengemeinschaften und in andere Selbstverwaltungsorganisationen und -gemeinschaften zusammengeschlossen sind, erlassen ihre Pläne und Programme für die Arbeit und Entwicklung und führen sie durch im Einklang mit den gemeinsamen Interessen und Zielen oder im Einklang mit den gemeinsamen Plänen und Programmen, die sie im Rahmen dieser Selbstverwaltungsorganisationen oder -gemeinschaften einvernehmlich festsetzen.

Organisationen der assoziierten Arbeit, sich selbstverwaltende Interessengemeinschaften und andere Selbstverwaltungsorganisationen und -gemeinschaften stimmen ihre Pläne und Programme für die Arbeit und Entwicklung mit den Plänen und Programmen anderer Selbstverwaltungsorganisationen und -gemeinschaften ab, mit denen sie gemeinsame Interessen und Ziele haben, die aus ihrer Zusammenarbeit und wechselseitigen Abhängigkeit in der gesellschaftlichen Reproduktion hervorgehen, und die sie durch Selbstverwaltungsabkommen festlegen.

Wechselseitige Pflichten, die die Grundorganisationen und andere Organisationen der assoziierten Arbeit sowie andere Selbstverwaltungsorganisationen und -gemeinschaften einvernehmlich zum Zweck der Durchführung eines gemeinsamen Planes festsetzen, können während der Zeit, für die der Plan aufgestellt ist, weder einseitig aufgehoben noch abgeändert werden.

Durch das Amendment XVII. vom 25. November 1988. Ziffer 6, wurde der Artikel 70 faktisch  aufgehoben (siehe bei Art. 69).

 

Član 71. Na osnovu dogovora o zajedničkim interesima i ciljevima privrednog i društvenog razvoja u opštini, gradskoj i regionalnoj zajednici, autonomnoj pokrajini, republici i federaciji i na osnovu planova i programa rada i razvoja organizacija udruženog rada, samoupravnih interesnih zajednica i drugih samoupravnih organizacija i zajednica, kao i na osnovu zajednički ocenjenih mogućnosti i uslova razvoja, donose se društveni planovi društveno-političkih zajednica.

 

Društvenim planovima društveno-političkih zajednica utvrđuju se zajednička politika razvoja i smernice i okviri za donošenje mera ekonomske politike i upravnih i organizacionih mera, kojima se obezbeđuju uslovi za ostvarivanje tih planova.

Durch das Amendment XVII. vom 25. November 1988. Ziffer 6, wurde der Artikel 71 faktisch  aufgehoben (siehe bei Art. 69).

 

71. člen. Na podlagi dogovorov o skupnih interesih in ciljih gospodarskega in družbenega razvoja v občini, mestni in regionalni skupnosti, avtonomni pokrajini, republiki in federaciji ter na podlagi planov in programov za delo in razvoj organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, kot tudi na podlagi skupaj ocenjenih možnosti in pogojev za razvoj, sprejemajo družbenopolitične skupnosti svoje družbene plane.


 

Družbeni plani družbenopolitičnih skupnosti določajo skupno razvojno politiko, smernice in okvire za ukrepe ekonomske politike ter za upravne in organizacijske ukrepe, s katerimi se zagotavljajo možnosti za njihovo uresničevanje.
 

 

Artikel 71. Die gesellschaftlichen Pläne der gesellschaftlich-politischen Gemeinschaften werden auf Grund von Vereinbarungen über gemeinsame Interessen und Ziele bezüglich der wirtschaftlichen und gesellschaftlichen Entwicklung in den Gemeinden, den städtischen und regionalen Gemeinschaften, den autonomen Gebietskörperschaften, den Republiken und im Bund und auf Grund der Pläne und Programme für die Arbeit und Entwicklung der Organisationen der assoziierten Arbeit, der sich selbstverwaltenden Interessengemeinschaften und anderer Selbstverwaltungsorganisationen und -gemeinschaften sowie auf Grund der gemeinsamen Einschätzung der Möglichkeiten und Voraussetzungen für die Entwicklung erlassen.

Durch die gesellschaftlichen Pläne der gesellschaftlich-politischen Gemeinschaften werden die gemeinsame Entwicklungspolitik und Richtlinien sowie Rahmen für das Ergreifen von wirtschaftspolitischen Maßnahmen sowie von Verwaltungs- und organisatorischen Maßnahmen festgesetzt, durch die die Bedingungen für die Erfüllung dieser Pläne gewährleistet werden.

Durch das Amendment XVII. vom 25. November 1988. Ziffer 6, wurde der Artikel 71 faktisch  aufgehoben (siehe bei Art. 69).

 

Član 72. Planovima rada i razvoja organizacija udruženog rada i drugih samoupravnih organizacija i zajednica i društvenim planovima društveno-političkih zajednica mogu se predvideti investicije ili drugi ciljevi i zadaci, odnosno može se pristupiti njihovom ostvarivanju samo ako su na zakonom propisan način obezbeđeni materijalni i drugi potrebni uslovi za njihovo ostvarivanje.


 

Izvršavanje posebnih zadataka radi ostvarivanja ciljeva utvrđenih društvenim planovima može se utvrditi kao obaveza određene organizacije udruženog rada ili druge samoupravne organizacije i zajednice samo na osnovu saglasnosti odgovarajuće organizacije odnosno zajednice. Ako je izvršavanje ovakvih zadataka utvrđeno kao zajednička obaveza više organizacija ili zajednica, ili i kao obaveza organa društveno-političke zajednice, ove organizacije, zajednice ili organi utvrđuju sporazumno uzajamna prava i obaveze i svoju zajedničku i pojedinačnu odgovornost za izvršavanje te obaveze.

Ako se društvenim planom, na osnovu zajednički utvrđenih interesa i ciljeva razvoja, utvrdi da je izvršenje određenih zadataka neophodno za društvenu reprodukciju, a sporazumom organizacija udruženog rada ili drugih samoupravnih organizacija i zajednica nisu mogla biti osigurana sredstva i drugi potrebni uslovi za njihovo izvršenje, zakonom se može, u skladu sa ustavom, utvrditi obaveza udruživanja sredstava u tu svrhu i propisati druge mere radi izvršavanja tih zadataka.
 

Durch das Amendment XVII. vom 25. November 1988. Ziffer 6, wurde der Artikel 72 faktisch  aufgehoben (siehe bei Art. 69).

72. člen. DV planih za delo in razvoj organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter v družbenih planih družbenopolitičnih skupnosti se smejo predvideti investicije ali drugi cilji in naloge oziroma se jih smejo te organizacije in skupnosti lotiti samo, če so na način, ki ga predpisuje zakon, zagotovljeni materialni in drugi potrebni pogoji za njihovo uresničitev.


 

Izvrševanje posebnih nalog za uresničevanje ciljev, ki so določeni v družbenih planih, se sme naložiti določeni organizaciji združenega dela ali drugi samoupravni organizaciji in skupnosti kot obveznost samo z njenim soglasjem. Če pa naj bo izvrševanje takih nalog skupna obveznost več organizacij ali skupnosti ali tudi obveznost organov družbenopolitične skupnosti, določijo te organizacije, skupnosti ali organi sporazumno vzajemne pravice in obveznosti ter svojo skupne in posamično odgovornost za izpolnjevanje take obveznosti.
 

Če je v družbenem planu na podlagi skupaj ugotovljenih interesov in zastavljenih razvojnih ciljev določeno, da je izvršitev določenih nalog nujna za družbeno reprodukcijo pa s sporazumom med organizacijami združenega dela ali drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi ni bilo mogoče zagotoviti sredstev in drugih potrebnih pogojev za njihovo izvršitev, se sme z zakonom v skladu z ustavo naložiti obvezna združitev sredstev v ta namen in se smejo predpisati drugi ukrepi za izvršitev teh nalog.
 

 

Artikel 72. In den Plänen für die Arbeit und Entwicklung der Organisationen der assoziierten Arbeit und anderer Selbstverwaltungsorganisationen und -gemeinschaften und in den gesellschaftlichen Plänen der gesellschaftlich-politischen Gemeinschaften können Investitionen oder andere Ziele und Aufgaben nur dann  vorgesehen werden, bzw. kann nur dann mit ihrer Durchführung begonnen werden, wenn die materiellen und sonstigen erforderlichen Voraussetzungen für ihre Durchführung begonnen werden, wenn die materiellen und sonstigen erforderlichen Voraussetzungen für ihre Durchführung auf die gesetzlich vorgeschriebene Art und Weise sichergestellt sind.

Die Durchführung besonderer Aufgaben zur Erreichung der in den gesellschaftlichen Plänen aufgestellten Ziele kann als Pflicht einer bestimmten Organisation der assoziierten Arbeit oder einer anderen Selbstverwaltungsorganisation und -gemeinschaft  nur auf Grund der Zustimmung der entsprechenden Organisation oder Gemeinschaft festgesetzt werden. Wird die Durchführung solcher Aufgaben als gemeinsame Pflicht mehrerer Organisationen oder Gemeinschaften oder als Pflicht der Organe einer gesellschaftlich-politischen Gemeinschaft festgesetzt, legen diese Organisationen, Gemeinschaften oder Organe einvernehmlich ihre wechselseitigen Rechte und Pflichten und ihre gemeinsame und individuelle Verantwortung für die Erfüllung dieser Pflicht fest.

Wird in einem gesellschaftlichen Plan, auf Grund gemeinsame festgesetzter Interessen und Ziele für die Entwicklung, bestimmt, daß die Durchführung bestimmter Aufgaben für die gesellschaftliche Reproduktion unerläßlich ist, und können die Mittel und die übrigen erforderlichen Voraussetzungen für seine Durchführung nicht durch Einvernehmen der Organisationen der assoziierten Arbeit oder anderer Selbstverwaltungsorganisationen und -gemeinschaften sichergestellt werden, können  durch Gesetz, im Einklang mit der Verfassung, die Pflicht zur Vereinigung dieser Mittel für diesen Zweck und anderer Maßnahmen für die Erfüllung dieser Aufgaben angeordnet werden.

Durch das Amendment XVII. vom 25. November 1988. Ziffer 6, wurde der Artikel 72 faktisch  aufgehoben (siehe bei Art. 69).

 

Član 73. Zakoni i drugi propisi i opšti akti kojima se stvaraju obaveze za budžete i fondove društveno-političkih zajednica ne mogu se donositi ako prethodno organ koji donosi odgovarajući propis, odnosno akt, ne utvrdi da su za izvršavanje tih obaveza obezbeđena sredstva.

 

73. člen. Zakoni, predpisi in splošni akti, iz katerih izhajajo obveznosti za proračune in sklade družbenopolitičnih skupnosti, ne morejo biti sprejeti, če ni prej organ, ki sprejema ustrezni predpis oziroma akt, ugotovil, da so za obveznosti zagotovljena sredstva.

 

Artikel 73. Gesetze, andere Vorschriften und allgemeine Akte, die Verpflichtungen für Budgets und Fonds der gesellschaftlich-politischen Gemeinschaften begründen, dürfen nicht eher erlassen werden, als das die betreffende Vorschrift oder den Akt erlassende Organ feststellt, daß die Mittel zur Erfüllung dieser Verpflichtungen sichergestellt sind.

 

Član 74. Radnici u organizacijama udruženog rada i radni ljudi u drugim samoupravnim organizacijama i zajednicama i njihovi organi odgovorni su za ostvarivanje planova rada i razvoja svojih organizacija i zajednica kao i opštih ciljeva i zadataka utvrđenih društvenim planovima društveno-političkih zajednica, i dužni su da u tom cilju preduzimaju potrebne mere i radnje.
 

Organi društveno-političkih zajednica odgovorni su da propisima i merama koje donose radi ostvarivanja društvenih planova, obezbede opšte uslove za što skladniji i stabilniji razvoj i da tim propisima i merama dovode u što potpuniju saglasnost posebne interese i samostalno delovanje organizacija udruženog rada i drugih samoupravnih organizacija i zajednica sa zajedničkim interesima i ciljevima razvoja utvrđenim društvenim planovima.

 

Durch das Amendment XVII. vom 25. November 1988. Ziffer 6, wurde der Artikel 70 faktisch  aufgehoben (siehe bei Art. 69).

 

74. člen. Delavci v organizacijah združenega dela in delovni ljudje v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter njihovi organi so odgovorni za uresničevanje planov za delo in razvoj svojih organizacij in skupnosti ter splošnih ciljev in nalog določenih v družbenih planih družbenopolitičnih skupnosti in so dolžni v ta namen ukreniti in storiti, kar je potrebno.
 

Organi družbenopolitičnih skupnosti so odgovorni, da s predpisi in ukrepi, ki jih izdajajo za uresničevanje družbenih planov. zagotovijo splošne možnosti za kar najbolj skladen in stabilen razvoj ter da z njimi kar najpopolneje uskladijo posebne interese in samostojno delovanje organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti s skupnimi interesi in razvojnimi cilji, določenimi z družbenimi plani.


 

 

Artikel 74. Die Arbeiter in den Organisationen der assoziierten Arbeit und die Werktätigen in anderen Selbstverwaltungsorganisationen und -gemeinschaften sowie ihre Organe sind für die Erfüllung der Arbeits- und Entwicklungspläne ihrer Organisationen und Gemeinschaften sowie für die Erreichung der allgemeinen Ziele und Aufgaben, die in den gesellschaftlichen Plänen der gesellschaftlich-politischen Gemeinschaften festgesetzt sind, verantwortlich und verpflichtet, die zu diesem Zweck erforderlichen Maßnahmen und Handlungen vorzunehmen.

Die Organe der gesellschaftlich-politischen Gemeinschaften sind dafür verantwortlich, daß durch die von ihnen erlassenen Vorschriften und Maßnahmen zur Erfüllung der gesellschaftlichen Pläne die allgemeinen Voraussetzungen für eine möglichst gleichmäßige und stabile Entwicklung gewährleistet werden, und daß durch diese Vorschriften und Maßnahmen die besonderen Interessen und das selbständige Wirken der Organisationen der assoziierten Arbeit und anderer Selbstverwaltungsorganisationen und -gemeinschaften möglichst vollständig in Einklang mit den gemeinsamen Interessen und den durch die gesellschaftlichen Pläne festgelegten Entwicklungszielen gebracht werden.

Durch das Amendment XVII. vom 25. November 1988. Ziffer 6, wurde der Artikel 70 faktisch  aufgehoben (siehe bei Art. 69).

 

8. Društveni sistem informisanja, društveno knjigovodstvo, evidencija i statistika
 

8. Družbeni sistem informiranja, družbeno knjigovodstvo, evidenca in statistika
 

8. Das gesellschaftliche Informationssystem, die gesellschaftliche Buchführung, Evidenz und Statistik
 

Član 75. Društvenim sistemom informisanja obezbeđuje se usklađeno evidentiranje prikupljanje, obrada i iskazivanje podataka i činjenica značajnih za praćenje, planiranje i usmeravanje društvenog razvoja, kao i dostupnost informacija o tim podacima i činjenicama.

Delatnosti u oblasti društvenog sistema informisanja su od posebnog društvenog interesa.

Durch das Amendment XVIII. vom 25. November 1988. Ziffer 3, wurde der Artikel 75 Abs. 1 faktisch  aufgehoben und durch Ziffer 1 ersetzt:
"1. Društvenim sistemom informisanja obezbeđuje se usklađeno evidentiranje, prikupljanje, obrada, iskazivanje i razmena podataka, činjenica i informacija značajnih za život, rad, razvoj i odlučivanje u svim oblastima društvenog života, kao i dostupnost tih podataka, činjenica i informacija."

 

75. člen. Z družbenim sistemom informiranja se zagotavlja usklajeno evidentiranje, zbiranje, obdelava in izkazovanje podatkov in dejstev, ki so pomembni za spremljanje, planiranje in usmerjanje družbenega razvoja, ter dostopnost informacij o teh podatkih in dejstvih.

Dejavnosti na področju družbenega sistema informiranja so posebnega družbenega pomena.

 

Artikel 75. Das gesellschaftliche Informationssystem gewährleistet ein koordiniertes System der Statistik für die Sammlung, Bearbeitung und Ausweisung von Angaben und Tatsachen, die von Bedeutung für die Verfolgung, Planung und Lenkung der gesellschaftlichen Entwicklung sowie für die Zugänglichkeit von Informationen über diese Angaben und Tatsachen sind.

Die Tätigkeiten im Bereich des gesellschaftlichen Informationssystems sind von besonderem gesellschaftlichem Interesse.

Durch das Amendment XVIII. vom 25. November 1988. Ziffer 3, wurde der Artikel 75 Abs. 1 faktisch  aufgehoben und durch Ziffer 1 ersetzt:
"1. "

 

 

Član 76. Radnici u organizacijama udruženog rada i radni ljudi u drugim samoupravnim organizacijama i zajednicama i organi ovih organizacija i zajednica, kao i organi društveno-političkih zajednica, dužni su da organizuju vođenje knjigovodstva i evidencije o činjenicama od značaja za rad i odlučivanje u ovim organizacijama i zajednicama.
 

Organizacije udruženog rada i druge samoupravne organizacije i zajednice i društveno-političke zajednice dužne su da organizacijama za vođenje društvenog knjigovodstva, evidencije i statistike daju podatke koji su od značaja za usklađivanje odnosa u društvenoj reprodukciji i usmeravanje razvoja i za ostvarivanje prava radnih ljudi u samoupravnim organizacijama i zajednicama da budu obavešteni o pojavama i odnosima od zajedničkog, odnosno opšteg interesa.

 

76. člen. Delavci v organizacijah združenega dela in delovni ljudje v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter organi teh organizacij in skupnosti, kot tudi organi družbenopolitičnih skupnosti, so dolžni organizirati knjigovodstvo in evidenco o dejstvih, ki so pomembna za delo in odločanje v teh organizacijah in skupnostih.
 

Organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter družbenopolitične skupnosti so dolžne dajati organizacijam za družbeno knjigovodstvo, evidenco in statistiko podatke, ki so pomembni za usklajevanje odnosov v družbeni reprodukciji, za usmerjanje razvoja in uresničevanje pravic delovnih ljudi v samoupravnih organizacijah in skupnostih, da bi bili obveščeni o pojavih in odnosih, ki so skupnega oziroma splošnega pomena.
 

 

Artikel 76. Die Arbeiter in den Organisationen der assoziierten Arbeit und die Werktätigen in anderen Selbstverwaltungsorganisationen und -gemeinschaften und die Organe dieser Organisationen und Gemeinschaften sowie die Organe der gesellschaftlich-politischen Gemeinschaften sind verpflichtet, eine Buchführung und Evidenz über die Tatsachen, die für die Arbeit und die Entscheidungsbildung in diesen Organisationen und Gemeinschaften von Bedeutung sind, einzurichten.

Die Organisationen der assoziierten Arbeit und andere Selbstverwaltungsorganisationen und -gemeinschaften und die gesellschaftlich-politischen Gemeinschaften sind verpflichtet, den Organisationen zur Erstellung der gesellschaftlichen Buchführung, Evidenz und Statistik die Daten mitzuteilen, die von Bedeutung für die Koordination der Beziehungen in der gesellschaftlichen Reproduktion und für die Lenkung der Entwicklung sind sowie für die Verwirklichung des Rechts der Werktätigen in den Selbstverwaltungsorganisationen und -gemeinschaften, über Vorfälle und Beziehungen von gemeinsamem oder allgemeinem Interesse informiert zu werden.

 

Član 77. Evidenciju i informativno-analitičke poslove o raspolaganju društvenim sredstvima, kontrolu ispravnosti podataka o raspolaganju tim sredstvima, kontrolu zakonitosti raspolaganja društvenim sredstvima i kontrolu izvršavanja obaveza organizacija udruženog rada i drugih samoupravnih organizacija i zajednica i društveno-političkih zajednica, kao i druge poslove društvenog knjigovodstva utvrđene zakonom, obavlja Služba društvenog knjigovodstva. Ova služba obavlja i poslove platnog prometa u zemlji.
 

Služba društvenog knjigovodstva obezbeđuje organizacijama udruženog rada i drugim društvenim pravnim licima podatke na osnovu kojih radni ljudi i organi samoupravne radničke kontrole ostvaruju uvid u materijalno stanje i finansijsko i materijalno poslovanje svojih i drugih organizacija i zajednica.
 

Služba društvenog knjigovodstva je samostalna u svom radu.

Služba društvenog knjigovodstva radi na osnovu zakona i drugih propisa i odgovorna je u okviru svojih prava i dužnosti, za njihovo primenjivanje.
 

Durch das Amendment XVIII. vom 25. November 1988. Ziffer 3, wurde der Artikel 77 Abs. 1 faktisch  aufgehoben und durch Ziffer 2 ersetzt:
"2. Evidenciju, analitičke i informativne poslove o raspolaganju društvenim sredstvima, kontrolu ispravnosti podataka o raspolaganju tim sredstvima, zakonitosti raspolaganja društvenim sredstvima i izvršavanja obaveza organizacija udruženog rada i drugih samoupravnih organizacija i zajednica i društveno-političkih zajednica, kao i druge poslove utvrđene zakonom, obavlja Služba društvenog knjigovodstva."

 

77. člen. Evidenco in informacijsko-analitične zadeve o razpolaganju z družbenimi sredstvi in nadzorstvo nad pravilnostjo podatkov o razpolaganju s temi sredstvi, nadzorstvo nad zakonitostjo razpolaganja z družbenimi sredstvi in nadzorstvo nad izpolnjevanjem obveznosti organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter družbenopolitičnih skupnosti in druge zadeve družbenega knjigovodstva. ki jih določa zakon, opravlja služba družbenega knjigovodstva. Ta služba opravlja tudi plačilni promet v državi.
 

Služba družbenega knjigovodstva zagotavlja organizacijam združenega dela in drugim družbenim pravnim osebam podatke, na podlagi katerih imajo delovni ljudje in organi samoupravne delavske kontrole vpogled v matertalno stanje in finančno in materialno poslovanje svojih in drugih organizacij in skupnosti.
 

Pri svojem delu je služba družbenega knjigovodstva samostojna.

Služba družbenega knjigovodstva dela po zakonu in drugih predpisih in je v mejah svojih pravic in dolžnosti odgovorna za njihovo uporabo.
 

 

Artikel 77. Der gesellschaftliche Buchführungsdienst erledigt die Evidenz und informations-analytische Aufgabe bezüglich der Verfügung über die gesellschaftlichen Mittel, die Kontrolle der Richtigkeit von Angaben, die Verfügung über diese Mittel betreffend, die Kontrolle der Gesetzmäßigkeit und Verfügung über gesellschaftlichen Mittel und die Kontrolle der Erfüllung der Verbindlichkeiten durch die Organisationen der assoziierten Arbeit und andere Selbstverwaltungsorganisationen und -gemeinschaften und durch die gesellschaftlich-politischen Gemeinschaften sowie weitere gesetzlich festgelegte Aufgaben der gesellschaftlichen Buchführung. Dieser Dienst führt auch den Zahlungsverkehr im Inland durch.

Der gesellschaftliche Buchführungsdienst stellt den Organisationen der assoziierten Arbeit und anderen gesellschaftlichen juristischen Personen die Angaben bereit, auf Grund deren die Werktätigen und die Organe der Arbeiterselbstverwaltungskontrolle Einblick in den materiellen Stand und die finanzielle und materielle Geschäftstätigkeit ihrer und anderer Organisationen und Gemeinschaften erhalten.

Der gesellschaftliche Buchführungsdienst ist in seiner Arbeit selbständig.

Der gesellschaftliche Buchführungsdienst arbeitet auf Grund der Gesetze und anderer Vorschriften und ist im Rahmen seiner Rechte und Pflichten für deren Anwendung verantwortlich.

Durch das Amendment XVIII. vom 25. November 1988. Ziffer 3, wurde der Artikel 77 Abs. 1 faktisch  aufgehoben und durch Ziffer 2 ersetzt:
"2. "

 

9. Svojinsko-pravni odnosi
 

9. Lastninskopravna razmerja
 

9. Eigentumsrechtliche Beziehungen
 

Član 78. Građanima se zajemčuje pravo svojine na predmete koji služe ličnoj potrošnji, ili zadovoljavanju njihovih kulturnih i drugih ličnih potreba.

Građani mogu imati pravo svojine na stambene zgrade i stanove za zadovoljavanje ličnih i porodičnih potreba. Stambene zgrade i stanovi i drugi predmeti koji služe ličnim potrebama na koje postoji pravo svojine mogu se koristiti za sticanje dohotka samo na način i pod uslovima utvrđenim zakonom.
 

Durch das Amendment XXIII. vom 25. November 1988. Ziffer 3, wurde der Artikel 78 Abs. 1 faktisch  aufgehoben und durch Ziffer 1 ersetzt:
"1. Građanima se zajemčuje pravo svojine na stambene zgrade i stanove, sredstva rada, poslovne zgrade i poslovne prostorije.
Vlasnik može stambenu zgradu ili stan, sredstva rada, poslovnu zgradu ili poslovnu prostoriju dati na korišćenje drugom i po tom osnovu sticati dohodak, pod uslovima i na način koji su utvrđeni zakonom."

 

78. člen. Občanom je zajamčena lastninska pravica na predmetih, ki so namenjeni za osebno porabo ali za njihove kulturne in druge osebne potrebe.

Občani imajo lahko lastninsko pravico na stanovanjskih hišah in stanovanjih za osebne in družinske potrebe. Stanovanjske hiše in stanovanja ter drugi za osebne potrebe namenjeni predmeti, na katerih ima kdo lastninsko pravico, se smejo uporabljati za pridobivanje dohodka samo na način in pod pogoji, ki jih določa zakon.
 

 

Artikel 78. Dien Bürgern wird das Eigentumsrecht an Sachen, die dem persönlichen Bedarf oder zur Befriedigung ihrer kulturellen und anderer Bedürfnisse dienen, verbürgt.

Die Bürger können ein Eigentumsrecht an Wohngebäuden und Wohnungen zur Befriedigung ihrer persönlichen und familiären Bedürfnisse haben. Wohngebäude und Wohnungen sowie andere Gegenstände, die den persönlichen Bedürfnissen dienen, und an denen ein Eigentumsrecht besteht, dürfen nur auf die Weise und unter den Voraussetzungen, die durch Gesetz vorgeschrieben sind, für den Einkommenserwerb genutzt werden.

Durch das Amendment XXIII. vom 25. November 1988. Ziffer 3, wurde der Artikel 78 Abs. 1 faktisch  aufgehoben und durch Ziffer 1 ersetzt:
"1. "

 

 

Član 79. Zakonom se određuju granice i uslovi pod kojima udruženja građana i druga građanska pravna lica mogu imati pravo svojine na nepokretnosti i druge stvari koje služe ostvarivanju zajedničkih interesa njihovih članova i ciljeva zbog kojih su osnovani, kao i uslovi pod kojima oni njima mogu raspolagati.
 

 

79. člen. Zakon določa meje in pogoje, pod katerimi imajo lahko društva in druge civilne pravne osebe lastninsko pravico na nepremičninah in drugih stvareh, ki so namenjene za uresničevanje skupnih interesov njihovih članov ter ciljev, zaradi katerih so bile ustanovljene, kot tudi pogoje, pod katerimi lahko z njimi razpolagajo.
 

 

Artikel 79. Durch Gesetz werden die Grenzen und Voraussetzungen bestimmt, unter denen Vereinigungen von Bürgern und andere bürgerliche juristische Personen ein Eigentumsrecht an Liegenschaften und anderen Sachen haben können, die zur Verwirklichung der gemeinsamen Interessen ihrer Mitglieder und der Ziele, deretwegen sie gegründet sind, dienen, sowie auch die Voraussetzungen, unter denen sie darüber verfügen können.

 

Član 80. Zemljoradnicima se zajemčuje pravo svojine na obradivo poljoprivredno zemljište u površini od najviše deset hektara po domaćinstvu.

Zakonom se može utvrditi da u brdsko-planinskim krajevima površina obradivog poljoprivrednog zemljišta na koje zemljoradnici imaju pravo svojine može biti veća od deset hektara po domaćinstvu.

Zakonom se određuje u kojim granicama i pod kojim uslovima zemljoradnici mogu imati pravo svojine na drugo zemljište, kao i u kojim granicama i pod kojim uslovima ostali građani mogu imati pravo svojine na poljoprivredno i drugo zemljište.

Uslovi i granice u kojima se može sticati pravo svojine na šume i šumsko zemljište utvrđuju se zakonom.

Durch das Amendment XXIII. vom 25. November 1988. Ziffer 3, wurde der Artikel 80 Abs. 1 und 2 faktisch  aufgehoben und durch Ziffer 2 ersetzt:
"2. Zemljoradnicima se zajemčuje pravo svojine na obradivo poljoprivredno zemljište u površini od najviše 30 hektara po domaćinstvu.
Zakonom se može utvrditi da u brdsko-planinskim krajevima površina obradivog poljoprivrednog zemljišta na koje zemljoradnici imaju pravo svojine može biti veća od 30 hektara po domaćinstvu."

 

80. člen. Kmetom je zajamčena lastninska pravica na kmetijskem obdelovalnem zemljišču ki meri največ deset hektarov na kmečko gospodarstvo.

Zakon lahko določi, da sme kmetijsko obdelovalno zemljišče. na katerem imajo kmetje lastninsko pravico, v hribovskih in planinskih krajih meriti več kot deset hektarov na kmečko gospodarstvo.

Zakon določa, v katerih mejah in pod katerimi pogoji imajo lahko kmetje lastninsko pravico na drugem zemljišču ter v katerih mejah in pod katerimi pogoji imajo lahko drugi občani lastninsko pravico na kmetijskem in drugem zemljišču.
 

Pogoje in meje, v katerih je mogoče pridobivati lastninsko pravico na gozdovih in gozdnem zemljišču, določa zakon.

 

Artikel 80. Bauern wird das Eigentumsrecht an bestellbarem Ackerboden von einer Fläche von höchstens 10 ha pro Haushalt verbürgt.

Durch Gesetz kann bestimmt werden, daß die Fläche bestellbaren Ackerbodens, an der die Bauern ein Eigentumsrecht haben, in gebirgigen Gegenden größer als 10 ha sein kann.
 

Durch Gesetz wird festgelegt, in welchen Grenzen und unter welchen Voraussetzungen die Bauern ein Eigentumsrecht an anderem Boden haben und in welchen Grenzen und unter welchen Voraussetzungen die übrigen Bürger ein Eigentumsrecht an landwirtschaftlichem Boden und anderem Boden haben können.

Die Voraussetzungen und Grenzen, innerhalb derer ein Eigentumsrecht an Wald und Waldboden erworben werden kann, werden durch Gesetz bestimmt.

Durch das Amendment XXIII. vom 25. November 1988. Ziffer 3, wurde der Artikel 80 Abs. 1 und 2 faktisch  aufgehoben und durch Ziffer 2 ersetzt:
"2. "

 

 

 

Član 81. Ne može postojati pravo svojine na zemljište u gradovima i naseljima gradskog karaktera i drugim područjima predviđenim za stambenu i drugu kompleksnu izgradnju, koje, u skladu sa uslovima i po postupku koji su utvrđeni zakonom, odredi opština.

Uslovi, način i vreme prestanka prava svojine na zemljište na koje je pre donošenja odluke opštine postojalo pravo svojine, kao i naknada za to zemljište, uređuju se zakonom. Način i uslove korišćenja takvog zemljišta određuje opština na osnovu zakona.

 

81. člen. Na zemljiščih v mestih in naseljih mestnega značaja ter na drugih območjih, namenjenih za stanovanjsko in drugačno kompleksno graditev, ki jih v skladu s pogoji in po postopku, kot to določa zakon, določi občina, ne more imeti nihče lastninske pravice.

Pogoje, način in čas prenehanja lastninske pravice na zemljišču, na katerem je pred izdajo občinskega odloka imel kdo lastninsko pravico, ter odškodnino za to zemljišče ureja zakon. Način in pogoje za uporabo takega zemljišča določa občina na podlagi zakona.

 

Artikel 81. An Boden in Städten und Siedlungen städtischen Charakters und anderen für den Wohnbau und für eine sonstige komplexe Bebauung vorgesehenen Bebieten, die im Einklang mit den Voraussetzungen und in dem Verfahren, das das Gesetz vorschreibt, von der Gemeinde bestimmt werden, kann kein Eigentumsrecht bestehen.

Die Voraussetzungen, der Modus und der Zeitpunkt des Erlöschens von Eigentumsrechten an Boden, an dem vor dem Erlaß des Gemeindebeschlusses ein Eigentumsrecht bestand, sowie die Entschädigungen für diesen Boden werden gesetzlich geregelt. Die Art und die Voraussetzungen der Nutzung solchen Bodens bestimmt die Gemeinde auf der Grundlage eines Gesetzes.

 

Član 82. Nepokretnosti na koje postoji pravo svojine mogu se, uz pravičnu naknadu, eksproprisati ili se to pravo može ograničiti ako to zahteva opšti interes utvrđen na osnovu zakona.
 

Zakonom se određuju osnovi i merila pravične naknade. Određivanjem ovih osnova i merila i njihovom primenom ne mogu se bitno pogoršati uslovi života i rada koje je vlasnik čija se nepokretnost ekspropriše imao na osnovu korišćenja te nepokretnosti.

Pravična naknada ne obuhvata uvećanu vrednost nepokretnosti koja je neposredno ili posredno rezultat ulaganja društvenih sredstava.

 

82. člen. Nepremičnine. na katerih ima kdo lastninsko pravico, je mogoče proti pravični odškodnini razlastiti ali to pravico omejiti, če to zahteva na podlagi zakona ugotovljen splošni interes.
 

Zakon določa osnove in merila za pravično odškodnino. Z določitvijo teh osnov in meril ter z njihovo uporabo se ne smejo bistveno poslabšati pogoji za življenje in delo, ki jih je imel na podlagi uporabe nepremičnine lastnik, čigar nepremičnina se razlašča.
 

Pravična odškodnina ne obsega povečane vrednosti nepremičnine, ki je neposredno ali posredno posledica vlaganja družbenih sredstev.

 

Artikel 82. Liegenschaften, an denen ein Eigentumsrecht besteht, können gegen angemessene Entschädigung enteignet oder das Eigentumsrecht an ihnen kann durch Gesetz eingeschränkt werden, wenn dies das allgemeine Interesse, das auf Grund eines Gesetzes bestimmt wird, erfordert.

Das Gesetz bestimmt die Grundlagen und die Maßstäbe für die angemessene Entschädigung. Durch die Festsetzung dieser Grundlagen und Maßstäbe sowie durch ihre Anwendung dürfen die Lebens- und Arbeitsbedingungen, die der Eigentümer der enteigneten Liegenschaft infolge ihrer Nutzung gehabt hat, nicht verschlechtert werden.

Die angemessene Entschädigung umfaßt nicht die Wertsteigerung der Liegenschaft, die das unmittelbare oder mittelbare Ergebnis der Investition von gesellschaftlichen Mitteln ist.

 

Član 83. Pravo svojine građani i građanska pravna lica ostvaruju u skladu sa prirodom i namenom nepokretnosti i drugih stvari u njihovoj svojini i društvenim interesom utvrđenim zakonom.

Uslovi prometa zemljišta i drugih nepokretnosti na koje postoji pravo svojine uređuju se zakonom.

 

83. člen. Lastninsko pravico uresničujejo občani in civilne pravne osebe v skladu z naravo in namenom nepremičnin ter drugih stvari v njihovi lasti in v skladu z družbenim interesom, ki ga določa zakon.

Pogoje za promet z zemljišči in drugimi nepremičninami, na katerih ima kdo lastninsko pravico, ureja zakon.

 

Artikel 83. Bürger und bürgerliche juristische Personen üben das Eigentumsrecht im Einklang mit der Natur und der Zweckbestimmung der Liegenschaften und der übrigen Sachen in ihrem Eigentum aus, sowie im Einklang mit dem durch Gesetz bestimmten gesellschaftlichen Interesse.

Das Gesetz regelt die Voraussetzungen des Verkehrs von Liegenschaften und anderer Immobilien, an denen ein Eigentumsrecht besteht.

 

Član 84. Pravo svojine na stvari od posebnog kulturnog značaja može se na osnovu zakona ograničiti, ako to opšti interes zahteva.

 

84. člen. Lastninska pravica na stvareh, ki so posebnega kulturnega pomena, se sme na podlagi zakona omejiti, če to zahteva splošni interes.

 

Artikel 84. Das Eigentumsrecht an Sachen von besonderer kultureller Bedeutung kann, wenn dies das öffentliche Interesse erfordert, auf Grund eines Gesetzes eingeschränkt werden.

 

10. Dobra od opšteg interesa
 

10. Dobrine splošnega pomena
 

10. Güter von allgemeinem Interesse
 

Član 85. Zemljište, šume, vode, vodotoci, more i morska obala, rudna blaga i druga prirodna bogatstva, dobra u opštoj upotrebi, kao i nepokretnosti i druge stvari od posebnog kulturnog i istorijskog značaja, uživaju, kao dobra od opšteg interesa, posebnu zaštitu i koriste se pod uslovima i na način koji su propisani zakonom.

 

85. člen. Zemljišča gozdovi, vode, vodotoki, morje in morska obala, rude in druga naravna bogastva, dobrine v splošni rabi ter nepremičnine in druge stvari posebnega kulturnega in zgodovinskega pomena so kot dobrine splošnega pomena pod posebnim varstvom in se uporabljajo pod pogoji in na način, kot to predpisuje zakon.
 

 

Artikel 85. Der Boden, Wälder, Gewässer, Wasserläufe, das Meer und die Meeresküste, Erzvorkommen und sonstige Naturreichtümer, Güter im Gemeingebrauch sowie Liegenschaften und andere Sachen von besonderer kultureller und historischer Bedeutung stehen als Güter von allgemeinem Interesse unter besonderem Schutz und werden unter den Voraussetzungen und in der Weise genutzt, die gesetzlich vorgeschrieben sind.

 

Član 86. Svako zemljište, šuma, voda i vodotok, more i morska obala, rudno blago i druga prirodna bogatstva moraju se iskorišćavati u skladu sa zakonom predviđenim opštim uslovima kojima se obezbeđuju njihovo racionalno iskorišćavanje i drugi opšti interesi.

Zakonom se utvrđuje način upravljanja šumama, šumskim zemljištima i nalazištima rudnog blaga, kao i način iskorišćavanja šuma, šumskih zemljišta i rudnog blaga.
 

 

86. člen. Vsako zemljišče, gozd, vodo in vodotok, morje in morsko obalo, rude in druga naravna bogastva je treba izkoriščati v skladu s splošnimi v zakonu določenimi pogoji s katerimi se zagotavljajo njihovo smotrno izkoriščanje, in drugi splošni interesi.
 

Zakon določa način upravljanja gozdov, gozdnih zemljišč in nahajališč rud ter način izkoriščanja gozdov, gozdnih zemljišč in rud.
 

 

Artikel 86. Aller Boden, Wald, Gewässer und Wasserläufe, das Meer und die Meeresküste, Erzvorkommen und sonstige Naturreichtümer müssen im Einklang mit den gesetzlich vorgesehenen allgemeinen Voraussetzungen genutzt werden, welche ihre rationelle Nutzung und andere allgemeine Interessen sicherstellen.

Durch Gesetz wird die Art der Verwaltung von Wäldern, Waldböden und Fundorten von Erzvorkommen sowie auch die Art der Nutzung der Wälder, des Waldbodens und der Erzvorkommen bestimmt.

 

11. Zaštita i unapređivanje čovekove sredine
 

11. Varstvo in zboljševanje človekovega okolja
 

11. Der Schutz und die Förderung der Umwelt des Menschen
 

Član 87. Radni ljudi i građani, organizacije udruženog rada, društveno-političke zajednice, mesne zajednice i druge samoupravne organizacije i zajednice imaju pravo i dužnost da obezbeđuju uslove za očuvanje i razvoj prirodnih i radom stvorenih vrednosti čovekove sredine kao i da sprečavaju i otklanjaju štetne posledice koje zagađivanjem vazduha, tla, vode, vodotoka i mora, bukom ili na drugi način ugrožavaju te vrednosti ili dovode u opasnost život i zdravlje ljudi.

 

 

87. člen. Delovni ljudje in občani, organizacije združenega dela, družbenopolitične skupnosti krajevne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti imajo pravico in dolžnost zagotavljati pogoje za ohranitev in razvoj naravnih in z delom pridobljenih vrednot človekovega okolja ter preprečevati in odpravljati škodljive posledice, ki z onesnaženjem zraka, tal, vode, vodotokov in morja s hrupom ali kako drugače ogrožajo te vrednote ali spravljajo v nevarnost življenje in zdravje ljudi.

 

 

Artikel 87. Die Werktätigen und Bürger, Organisationen der assoziierten Arbeit, die gesellschaftlich-politischen Gemeinschaften, die örtlichen Gemeinschaften und andere Selbstverwaltungsorganisationen und -gemeinschaften haben das Recht und die Pflicht, die Voraussetzungen für die Erhaltung und die Entwicklung der natürlichen und durch Arbeit geschaffenen Werte der Umwelt des Menschen zu gewährleisten, schädliche Folgen zu verhindern und zu beseitigen, di durch Verschmutzung der Luft, des Bodens, des Wassers, der Wasserläufe und des Meeres und durch Lärm oder auf andere Weise diese Werte bedrohen oder die Gesundheit und das Leben der Menschen gefährden.

 

GLAVA II.
OSNOVE DRUŠTVENO-POLITIČKOG SISTEMA
 

II. poglavje.
Temelji družbenopolitičnega sistema
 

Titel II.
Die Grundlagen des gesellschaftlich-politischen Systems

 

1. Položaj radnih ljudi u društveno-političkom sistemu
 

1.Položaj delovnih ljudi v družbenopolitičnem sistemu
 

1. Die Stellung der Werktätigen im gesellschaftlich-politischen System
 

Član 88. Radnička klasa i svi radni ljudi nosioci su vlasti i upravljanja drugim društvenim poslovima.

Radnička klasa i svi radni ljudi ostvaruju vlast i upravljaju drugim društvenim poslovima organizovani u organizacije udruženog rada i druge samoupravne organizacije i zajednice i klasne i druge društveno-političke i društvene organizacije.

 

88. člen. Delavski razred in vsi delovni ljudje so nosilci oblasti in upravljanja drugih družbenih zadev.

Delavski razred in vsi delovni ljudje uresničujejo oblast in upravljajo druge družbene zadeve organizirani v organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter v razredne in druge družbenopolitične in družbene organizacije.
 

 

Artikel 88. Die Arbeiterklasse und alle Werktätigen sind die Träger der Macht und der Verwaltung der übrigen gesellschaftlichen Angelegenheiten.

Die Arbeiterklasse und alle Werktätigen üben die Macht aus und verwalten die übrigen gesellschaftlichen Angelegenheiten, organisiert in Organisationen der assoziierten Arbeit und anderen Selbstverwaltungsorganisationen und -gemeinschaften sowie in Klassen- und anderen gesellschaftlich-politischen und gesellschaftlichen Organisationen.

 

Član 89. Radni ljudi ostvaruju vlast i upravljaju drugim društvenim poslovima odlučivanjem na zborovima, referendumom i drugim oblicima ličnog izjašnjavanja u osnovnim organizacijama udruženog rada i mesnim zajednicama, samoupravnim interesnim zajednicama i drugim samoupravnim organizacijama i zajednicama, putem delegata u organima upravljanja tih organizacija i zajednica, samoupravnim sporazumevanjem i društvenim dogovaranjem, putem delegacija i delegata u skupštinama društveno-političkih zajednica, kao i usmeravanjem i kontrolom rada organa odgovornih skupštinama.
 

Durch das Amendment XLVII. vom 25. November 1988 wurden im Artikel 89 das Wort "osnovnim" gestrichen.

89. člen. Delovni ljudje uresničujejo oblast in upravljajo druge družbene zadeve z odločanjem na zborih, z referendumom in v drugih oblikah osebnega izjavljanja v temeljnih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, po delegatih v organih upravljanja teh organizacij in skupnosti, s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem, po delegacijah in delegatih v skupščinah družbenopolitičnih skupnosti, kot tudi z usmerjanjem in nadzorstvom dela organov, odgovornih skupščinam.
 

 

Artikel 89. Die Werktätigen üben die Macht aus und verwalten die übrigen gesellschaftlichen Angelegenheiten durch Entscheiden in Versammlungen, durch Referenden und andere Formen der persönlichen Äußerungen in den Grundorganisationen der assoziierten Arbeit und den örtlichen Gemeinschaften, in den sich selbstverwaltenden Interessengemeinschaften und anderen Selbstverwaltungsorganisationen und -gemeinschaften, über die Delegierten in den Verwaltungsorganen dieser Organisationen und Gemeinschaften, durch den Abschluß von Selbstverwaltungsabkommen und gesellschaftlichen Vereinbarungen, über die Delegationen und Delegierten in den Versammlungen der gesellschaftlich-politischen Gemeinschaften sowie durch Lenkung und Kontrolle der Arbeit der den Versammlungen verantwortlichen Organe.

Durch das Amendment XLVII. vom 25. November 1988 wurden im Artikel 89 das Wort "Grundorganisationen" ersetzt durch: "Organisationen".

 

Član 90. Radni ljudi organizuju se na samoupravnoj osnovi u organizacije udruženog rada, mesne zajednice, samoupravne interesne zajednice i druge samoupravne organizacije i zajednice i utvrđuju koje zajedničke interese, prava i dužnosti u njima ostvaruju.

Ustavom i statutom društveno-političke zajednice utvrđuju se zajednički interesi i funkcije vlasti i upravljanja drugim društvenim poslovima koje radni ljudi, narodi i narodnosti ostvaruju u društveno-političkim zajednicama.

 

90. člen. Delovni ljudje se organizirajo na samoupravni podlagi v organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti in v druge samoupravne organizacije in skupnosti in določajo, katere skupne interese, pravice in dolžnosti v njih uresničujejo.

Z ustavo in statutom družbenopolitične skupnosti se določajo skupni interesi in funkcije oblasti in upravljanja drugih družbenih zadev ki jih delovni ljudje, narodi in narodnosti uresničujejo v družbenopolitičnih skupnostih.

 

Artikel 90. Die Werktätigen organisieren sich nach dem Selbstverwaltungsprinzip in Organisationen der assoziierten Arbeit, örtlichen Gemeinschaften, sich selbstverwaltenden Interessengemeinschaften und anderen Selbstverwaltungsorganisationen und -gemeinschaften und bestimmen, welche gemeinsamen Interessen, Rechte und Pflichten sie in ihnen verwirklichen.

Durch die Verfassung und das Statut einer gesellschaftlich-politischen Gemeinschaft werden die gemeinsamen Interessen und die Funktionen der Macht und der Verwaltung der übrigen gesellschaftlichen Angelegenheiten festgelegt, welche die Werktätigen, die Völker und Völkerschaften in den gesellschaftlich-politischen Gemeinschaften verwirklichen.

 

Član 91. Upravljanje organizacijama udruženog rada, mesnim zajednicama, samoupravnim interesnim zajednicama i drugim samoupravnim organizacijama i zajednicama i njihova organizacija moraju biti uređeni tako da radni ljudi u svakom delu procesa rada i u svakom delu organizacije, odnosno zajednice, odlučuju o pitanjima svog rada i o drugim interesima, ostvaruju svoja samoupravna prava i zajedničke interese i vrše kontrolu nad izvršavanjem odluka i nad radom svih organa i službi tih organizacija i zajednica.
 

 

91. člen. Upravljanje v organizacijah združenega dela krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter njihova organiziranost morata biti urejeni tako, da delovni ljudje v vsakem delu delovnega procesa in v vsakem delu organizacije oziroma skupnosti odločalo o vprašanjih svojega dela in o drugih interesih, uresničujejo svoje samoupravne pravice in skupne interese in nadzorujejo izvrševanje odločitev in delo vseh organov in služb teh organizacij in skupnosti.
 

 

Artikel 91. Die Verwaltung der Organisationen der assoziierten Arbeit, der örtlichen Gemeinschaften, der sich selbstverwaltenden Interessengemeinschaften und anderer Selbstverwaltungsorganisationen und -gemeinschaften und ihre Organisation ist so zu gestalten, daß die Werktätigen in jedem Teil des Arbeitsprozesses und jedem Teil der Organisation oder der Gemeinschaft über die Fragen ihrer Arbeit und über andere Interessen entscheiden, ihre Selbstverwaltungsrechte und gemeinsamen Interessen verwirklichen und die Durchführung der Beschlüsse und die Arbeit aller Organe und Dienste dieser Organisationen und Gemeinschaften kontrollieren.

 

Član 92. Funkcije vlasti i upravljanja drugim društvenim poslovima u društveno-političkim zajednicama vrše skupštine i njima odgovorni organi.
 

Sudsku funkciju vrše redovni sudovi kao organi državne vlasti i samoupravni sudovi.

Zaštita ustavnosti poverava se ustavnim sudovima.

 

92. člen. Funkcije oblasti in upravljanja drugih družbenih zadev v družbenopolitičnih skupnostih opravljajo skupščine in njim odgovorni organi.
 

Sodno funkcijo opravljajo redna sodišča kot organi državne oblasti in samoupravna sodišča.

Varstvo ustavnosti je poverjeno ustavnim sodiščem.

 

Artikel 92. In den gesellschaftlich-politischen Gemeinschaften üben die Versammlungen und die ihnen verantwortlichen Organe die Funktionen der Macht und der Verwaltung der übrigen gesellschaftlichen Angelegenheiten aus.

Die richterliche Funktion üben die ordentlichen Gerichte als Organe der Staatsgewalt und die Selbstverwaltungsgerichte aus.

Der Schutz der Verfassungsmäßigkeit ist den Verfassungsgerichten anvertraut.

 

Član 93. Skupštine društveno-političkih zajednica i njima odgovorni organi vrše svoje funkcije na osnovu i u okviru ustava, odnosno statuta i zakona.
 

Državni organi imaju prema organizacijama udruženog rada i drugim samoupravnim organizacijama i zajednicama samo prava utvrđena na osnovu ustava.

 

93. člen. Skupščine družbenopolitičnih skupnosti in njim odgovorni organi opravljajo svoje funkcije na podlagi in v okviru ustave oziroma statuta in zakona.
 

Državni organi imajo do organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti samo pravice, določene na podlagi ustave.
 

 

Artikel 93. Die Versammlungen der gesellschaftlich-politischen Gemeinschaften und die ihnen verantwortlichen Organe üben ihre Funktionen auf der Grundlage und im Rahmen der Verfassung oder des Statuts und der Gesetze aus.

Die staatlichen Organe haben gegenüber den Organisationen der assoziierten Arbeit und anderen Selbstverwaltungsorganisationen und -gemeinschaften nur die auf Grund der Verfassung festgesetzten Rechte.

 

Član 94. Niko ne može vršiti samoupravne, javne i druge društvene funkcije i javna ovlašćenja ako mu nisu saglasno ustavu, odnosno statutu i zakonu, povereni od radnih ljudi ili od skupštine društveno-političke zajednice.

Durch das Amendments XXVI. vom 25. November 1988, Ziffer 8, wurde der Artikel 94 durch folgende Bestimmungen der Ziffer 7 ergänzt:
"7. Skupština društveno-političke zajednice bira, odnosno imenuje nosioce funkcija u državnim organima na osnovu liste na kojoj je broj utvrđenih kandidata veći od broja koji se bira, odnosno imenuje, ako za pojedine funkcije nije zakonom, odnosno statutom drukčije utvrđeno."

 

94. člen. Nihče ne more opravljati samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij in ne izvrševati javnih pooblastil, če mu jih niso v skladu z ustavo oziroma statutom in zakonom poverili delovni ljudje ali skupščina družbenopolitične skupnosti.

 

Artikel 94. Niemand darf Selbstverwaltungs-, öffentliche und andere gesellschaftliche Funktionen und öffentliche Befugnisse ausüben, wenn er nicht im Einklang mit der Verfassung oder dem Statut und dem Gesetz von den Werktätigen oder von der Versammlung einer gesellschaftlich-politischen Gemeinschaft mit ihnen betraut worden ist.

Durch das Amendments XXVI. vom 25. November 1988, Ziffer 8, wurde der Artikel 94 durch folgende Bestimmungen der Ziffer 7 ergänzt:
"7. "

 

 

Član 95. Svi organi i organizacije i drugi nosioci samoupravnih javnih ili drugih društvenih funkcija vrše svoju funkciju na osnovu i u okviru ustava, zakona, odnosno statuta, i datih ovlašćenja, i odgovorni su za njeno vršenje.
 

Svi nosioci samoupravnih javnih i drugih društvenih funkcija u vršenju svojih funkcija pod društvenom su kontrolom.

Svaki izabrani ili imenovani nosilac samoupravne, javne ili druge društvene funkcije lično je odgovoran za njeno vršenje i može biti opozvan ili smenjen. On ima pravo da podnese ostavku i da je obrazloži.
 

Zakonom i samoupravnim aktima utvrđuju se vrste i uslovi odgovornosti nosilaca samoupravnih, javnih i drugih društvenih funkcija, kao i način i postupak ostvarivanja odgovornosti nosilaca tih funkcija.
 

 

95. člen. Vsi organi in organizacije in drugi nosilci samoupravnih, javnih ali drugih družbenih funkcij opravljajo svojo funkcijo na podlagi in v okviru ustave, zakona oziroma statuta in danih pooblastil in so za njeno izvrševanje odgovorni.
 

Vsi nosilci samoupravnih javnih in drugih družbenih funkcij so pri opravljanju svojih funkcij pod družbenim nadzorstvom.

Vsak izvoljeni ali imenovani nosilec samoupravne, javne ali druge družbene funkcije je osebno odgovoren za njeno izvrševanje in je lahko odpoklican sli odstavljen; ima pa tudi pravico odstopiti in odstop obrazložiti.
 

Zakon in samoupravni akti določajo vrste in pogoje odgovornosti nosilcev samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij kakor tudi način in postopek za uresničevanje njihove odgovornosti.
 

 

Artikel 95. Sämtliche Organe und Organisationen sowie die übrigen Träger von Selbstverwaltungs-, öffentlichen und anderen gesellschaftlichen Funktionen üben ihre Funktion auf der Grundlage und im Rahmen der Verfassung, der Gesetze oder des Statutes und der erteilten Befugnisse aus und sind für ihre Ausübung verantwortlich.

Sämtliche Träger von Selbstverwaltungs-, öffentlichen und den übrigen gesellschaftlichen Funktionen stehen bei der Ausübung ihrer Funktionen unter gesellschaftliche Kontrolle.

Jeder gewählte oder ernannte Träger von Selbstverwaltungs-, öffentlichen und den übrigen gesellschaftlichen Funktionen ist persönlich für deren Ausübung verantwortlich und kann abberufen oder entlassen werden. Er hat das Recht, seinen Rücktritt einzureichen und zu begründen.

Durch Gesetz und Selbstverwaltungsakte werden die Art und die Voraussetzungen der Verantwortung der Träger von Selbstverwaltungs-, öffentlichen und den übrigen gesellschaftlichen Funktionen sowie auch die Art und das Verfahren zur Durchsetzung der Verantwortung der Träger dieser Funktionen geregelt.

 

Član 96. Radnik izabran, odnosno imenovan na samoupravnu, javnu ili drugu društvenu funkciju, čije vršenje zahteva da privremeno prestane da radi u organizaciji udruženog rada ili radnoj zajednici, ima pravo da se, po prestanku funkcije koju je vršio, vrati na rad u istu organizaciju udruženog rada, odnosno radnu zajednicu, na svoje ranije radno mesto ili drugo radno mesto koje odgovara njegovim sposobnostima i kvalifikacijama.
 

 

96. člen. Delavec, izvoljen oziroma imenovan za samoupravno, javno ali drugo družbeno funkcijo katere opravljanje zahteva, da začasno preneha delati v organizaciji združenega dela ali delovni skupnosti, ima pravico, da se po prenehanju funkcije, ki jo je opravljal, vrne na delo v isto organizacijo združenega dela oziroma delovno skupnost na svoje prejšnje delovno mesto ali na drugo delovno mesto, ki ustreza njegovim sposobnostim in kvalifikacijam.
 

 

Artikel 96. Die Arbeiter, die für eine Selbstverwaltungs-, öffentliche oder andere gesellschaftliche Funktion gewählt oder ernannt wurde, deren Ausübung die vorübergehende Einstellung seiner Arbeit in der Organisation der assoziierten Arbeit oder in der Arbeitsgemeinschaft erfordert, hat das Recht, nach Beendigung der Funktionsausübung zur Arbeit in derselben Organisation der assoziierten Arbeit oder Arbeitsgemeinschaft, auf seinen früheren Arbeitsplatz oder einen anderen seinen Fähigkeiten und Qualifikationen entsprechenden Arbeit zurückzukehren.

 

Član 97. Rad državnih organa i organa upravljanja organizacija udruženog rada i drugih samoupravnih organizacija i zajednica i organa društveno-političkih organizacija i udruženja je javan.
 

Način obezbeđivanja javnosti uređuje se zakonom i samoupravnim aktima.
 

Zakonom i samoupravnim aktima određuju se poslovi i podaci koji predstavljaju tajnu ili se ne mogu objavljivati.

Ostvarivanje načela javnosti ne može biti u suprotnosti sa interesima bezbednosti i odbrane zemlje i drugim društvenim interesima utvrđenim zakonom.
 

 

97. člen. Delo državnih organov in organov upravljanja organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter organov družbenopolitičnih organizacij in društev je javno.
 

Način zagotavljanja javnosti se ureja z zakonom in s samoupravnimi akti.
 

Zakon in samoupravni akti določajo zadeve in podatke, ki pomenijo tajnost ali se ne smejo objavljati.

Načelo javnosti se ne sme uresničevati v nasprotju z interesi varnosti in obrambe države in z drugimi družbenimi interesi, ki jih določa zakon.
 

 

Artikel 97. Die Arbeit der staatlichen Organe und der Verwaltungsorgane der Organisationen der assoziierten Arbeit sowie anderer Selbstverwaltungsorganisationen und -gemeinschaften sowie der Organe der gesellschaftlich-politischen Organisationen und Vereinigungen ist öffentlich.

Durch Gesetz und die Selbstverwaltungsakte wird bestimmt, wie die Öffentlichkeit gewährleistet wird.

Durch Gesetz und die Selbstverwaltungsakte werden die Daten und Vorgänge bestimmt, die geheim sind oder die nicht veröffentlicht werden dürfen.

Die Verwirklichung des Grundsatzes der Öffentlichkeit darf nicht im Gegensatz zu den Interessen der Sicherheit und der Landesverteidigung sowie zu anderen gesellschaftlichen, durch Gesetz festgelegten Interessen stehen.

 

Durch das Amendment I.vom 3. Juli 1981, Ziffer 2, wurde der Abschnitt 1 durch folgende Bestimmungen der Ziffer 1 ergänzt:
"1. Svi organi vlasti i samoupravljanja i drugi nosioci samoupravnih, javnih i drugih društvenih dunkcija dužni su u okviru svojih prava, dužnosti i odgovornosti osiguravati uvjete za ostvarivanje interesa radničke klase i svih radnih ljudi u društveno-ekonomskim i političkim odnosima socijalističkog samoupravljanja, a posebno u delegatskom sistemu, te za ostvarivanje prava, obveza i odgovornosti radnih ljudi i građana u samoupravnima i drugim organizacijma i zajednicama i u društveno-političkim zajednicama.
Organizacija, sastav i način rada kolektivnih organa vlasti i samoupravljanja uređuju se tako da se osiguravaju kolektivni rad, odlučivanje i odgovornost te ravnopravnost članova tih organa u ostvarivanju njihovih prava, dužnosti i odgovornosti utvrđenih ustavom odnosno statutom i zakonom.
Svaki član kolektivnog organa osobno je odgovoran za svoj rad i, u skladu sa svojim praima i dužnostima, za rad i odluke tog organa.
Svaki član kolektivnog organa koji je određen da sudjeluje u radu drugih organa i tijela dužan je, suglasno s načelima delegatskog sistema, postupato u skladu s ovlaštenjima, smjernicama i stavovima tog organa.
Svi organi vlasti i samoupravljanja i drugi nosioei samoupravnih, javnih i drugih društvenih funkcija dužni su svoja prava i dužnosti vršiti tako da se omogućanva ostvarivanje društvene kontrole nad njihovim radom."

 

  Durch das Amendment I.vom 3. Juli 1981, Ziffer 2, wurde der Abschnitt 1 durch folgende Bestimmungen der Ziffer 1 ergänzt:
"1.  "

 

2. Samoupravljanje u organizacijama udruženog rada
 

2. Samoupravljanje v organizacijah združenega dela
 

2. Die Selbstverwaltung in den Organisationen der assoziierten Arbeit
 

Član 98. Samoupravljanje u osnovnoj i drugim organizacijama udruženog rada radnik, ravnopravno i u odnosima uzajamne odgovornosti s drugim radnicima u organizaciji, ostvaruje odlučivanjem na zborovima radnika, referendumom i drugim oblicima ličnog izjašnjavanja, putem delegata u radničkim savetima koje, zajedno sa drugim radnicima u organizaciji, bira i opoziva, kao i kontrolom izvršavanja odluka i kontrolom rada organa i službi tih organizacija.
 

Radnik ima pravo da radi ostvarivanja svojih samoupravnih prava bude redovno obaveštavan o poslovanju organizacije i njenom materijalno-finansijskom stanju, o ostvarivanju i raspodeli dohotka i korišćenju sredstava u njoj, kao i o drugim pitanjima od interesa za odlučivanje i kontrolu u organizaciji.
 

Durch das Amendment XLVII. vom 25. November 1988 wurden im Artikel 98 Abs. 1 die Worte "osnovnoj i drugim " gestrichen.

 

98. člen. Samoupravljanje v temeljni organizaciji in drugih organizacijah združenega dela uresničuje delavec enakopravno in v vzajemni odgovornosti z drugimi delavci v organizaciji z odločanjem na zborih delavcev, z referendumom in drugimi oblikami osebnega izjavljanja, po delegatih v delavskih svetih, ki jih skupaj z drugimi delavci v organizaciji voli in odpokliče, in z nadzorstvom nad izvrševanjem sklepov in nadzorstvom nad delom organov in služb teh organizacij.
 

Da bi delavec mogel uresničevati svoje samoupravne pravice, ima pravico, da je redno obveščen o poslovanju organizacije in njenem materialno-finančnem stanju, o ustvarjanju in delitvi dohodka in uporabi sredstev v njej ter o drugih vprašanjih, ki so pomembna za odločanje in nadzorstvo v organizaciji.
 

 

Artikel 98. Die Selbstverwaltung in den Grund- und anderen Organisationen der assoziierten Arbeit übt der Arbeiter gleichberechtigt und in Beziehungen wechselseitiger Verantwortung mit den anderen Arbeitern in der Organisation aus, durch Entscheiden auf den Arbeitversammlungen, durch Referendum und durch andere Formen der persönlichen Äußerung, über die Delegierten in den Arbeiterräten, die er gemeinsam mit den anderen Arbeitern in der Organisation wählt und abberuft, sowie durch die Kontrolle der Ausführung von Beschlüssen und durch die Kontrolle der Arbeit der Organe und Dienste dieser Organisationen.

Der Arbeiter hat das Recht, zur Ausübung seiner Selbstverwaltungsrechte regelmäßig über die Geschäftstätigkeit und die materielle und finanzielle Lage der Organisation, über die Erziehung und Verteilung des Einkommens und über die Nutzung ihrer Mittel sowie über andere Fragen, die für den Entscheidungsprozeß und die Kontrolle in der Organisation von Interesse sind, informiert zu werden.

Durch das Amendment XLVII. vom 25. November 1988 wurden im Artikel 98 Abs. 1 die Worte "Grund- und anderen" gestrichen.

 

Član 99. U osnovnoj i drugim organizacijama udruženog rada obrazuje se radnički savet kao organ upravljanja radom i poslovanjem organizacije, odnosno njemu po položaju i funkciji odgovarajući organ upravljanja.

U osnovnoj organizaciji sa manjim brojem radnika ne obrazuje se radnički savet.
 

Određene izvršne funkcije u osnovnoj i drugim organizacijama udruženog rada mogu se poveriti izvršnim organima radničkog saveta.

Organizacije udruženog rada koje, udružujući rad i sredstva, ne organizuju posebnu organizaciju, mogu obrazovati zajednički organ za vršenje poslova od zajedničkog interesa.

Durch das Amendment XXIV. vom 25. November 1988. Ziffer 7, wurden die  Artikel 99, 100 und 102 Abs. 4 faktisch  aufgehoben und durch Ziffer 2 ersetzt:
"2. U organizaciji udruženog rada obrazuje se radnički savet, odnosno njemu po položaju i funkciji odgovarajući organ upravljanja.
Radnički savet je organ upravljanja organizacije udruženog rada.
U organizaciji udruženog rada s manjim brojem radnika funkciju radničkog saveta vrše svi radnici.
Radnički savet donosi samoupravne opšte akte i zaključuje samoupravne sporazume, donosi odluke o planiranju rada i razvoja, utvrđuje osnove poslovne politike, bira, imenuje i razrešava poslovodne i izvršne organe i usmerava i kontroliše njihov rad i vrši druge poslove utvrđene statutom organizacije udruženog rada.
Određene izvršne funkcije u organizacijama udruženog rada mogu se poveriti izvršnim organima radničkog saveta.
Organizacije udruženog rada koje udružuju rad i sredstva mogu obrazovati zajednički organ za upravljanje poslovima od zajedničkog interesa."

 

99. člen. Temeljna organizacija in druge organizacije združenega dela imajo delavski svet kot organ, ki upravlja delo in poslovanje organizacije oziroma njemu po položaju in funkciji ustrezen organ upravljanja.

Temeljna organizacija združenega dela z manjšim številom delavcev nima delavskega sveta.

Določene izvršilne funkcije v temeljni organizaciji in v drugih organizacijah združenega dela se lahko poverijo izvršilnim organom delavskega sveta.

Organizacije združenega dela, ki združijo delo in sredstva, pa ne organizirajo posebne organizacije, imajo lahko skupen organ za opravljanje zadev skupnega pomena.
 

 

Artikel 99. In den Grund- und anderen Organisationen der assoziierten Arbeit wird ein Arbeiterrat als Organ der Verwaltung der Arbeit und der Geschäftstätigkeit der Organisation oder ein seiner Stellung und Funktion entsprechendes Verwaltungsorgan gebildet.

In einer Grundorganisation mit einer geringeren Arbeiteranzahl wird kein Arbeiterrat gebildet.
 

Bestimmte Vollzugsfunktionen in einer Grundorganisation und in anderen Organisationen der assoziierten Arbeit können den Vollzugsorganen des Arbeiterrates übertragen werden.

Organisationen der assoziierten Arbeit, die sich bei der Vereinigung der Arbeit  und der Mittel nicht als besondere Organisation organisieren, können ein gemeinsames Organ für die Erledigung der Angelegenheiten von gemeinsamem Interesse bilden.

Durch das Amendment XXIV. vom 25. November 1988. Ziffer 7, wurden die  Artikel 99, 100 und 102 Abs. 4 faktisch  aufgehoben und durch Ziffer 2 ersetzt:
"2. "

 

 

Član 100. Radnički savet u vršenju funkcije upravljanja radom i poslovanjem organizacije udruženog rada, utvrđuje predlog statuta i donosi druge opšte akte, utvrđuje poslovnu politiku i donosi plan i program rada i razvoja, utvrđuje mere za sprovođenje poslovne politike i plana i programa rada i razvoja, bira, imenuje i razrešava izvršni i poslovodni organ, odnosno članove tih organa, stara se o obaveštavanju radnika i vrši druge poslove utvrđene samoupravnim sporazumom, statutom i drugim samoupravnim aktima organizacije.

 

Odluke radničkog saveta radne organizacije i složene organizacije udruženog rada koje se odnose na ostvarivanje neotuđivih prava radnika u osnovnim organizacijama udruženog rada donose se u saglasnosti sa svakom od tih organizacija na način utvrđen samoupravnim sporazumom o udruživanju.
 

Durch das Amendment XXIV. vom 25. November 1988. Ziffer 7, wurde der Artikel 100 faktisch  aufgehoben (siehe bei Art. 99).

 

100. člen. Delavski svet, ki upravlja delo in poslovanje organizacije združenega dela. določa pri opravljanju te funkcije predlog statuta in sprejema druge splošne akte, določa poslovno politiko ter sprejema plan in program za delo in razvoj, določa ukrepe za izvajanje poslovne politike ter plana in programa za delo in razvoj, voli, imenuje in razrešuje izvršilni in poslovodni organ oziroma člane teh organov, skrbi za obveščanje delavcev in opravlja druge zadeve, ki jih določajo samoupravni sporazum, statut in drugi samoupravni akti organizacije.

 

Delavski svet delovne organizacije in sestavljene organizacije združenega dela sprejema sklepe, ki se nanašajo na uresničevanje neodtujljivih pravic delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela, v soglasju z vsako od teh organizacij, tako kot določa samoupravni sporazum o združitvi.
 

 

Artikel 100. Der Arbeiterrat hat in Ausübung der Funktion der Verwaltung der Arbeit und der Geschäftstätigkeit der Organisation der assoziierten Arbeit den Entwurf eines Statuts vorzulegen und andere allgemeine Akte zu erlassen, die Geschäftspolitik zu bestimmen, den Plan und das Programm für die Arbeit und die Entwicklung zu erlassen, Maßnahmen zur Durchführung der Geschäftspolitik und des Plans und des Programms für die Arbeit und die Entwicklung anzuordnen, das Vollzugsorgan und das geschäftsführende Organ, bzw. die Mitglieder dieser Organe zu wählen, zu ernennen und abzuberufen, für die Unterrichtung der Arbeiter Sorge zu tragen und andere Aufgaben wahrzunehmen, die durch das Selbstverwaltungsabkommen, das Statut und andere Selbstverwaltungsakte der Organisation festgelegt sind.

Die Beschlüsse des Arbeiterrates der Arbeitsorganisation und der zusammengesetzten Organisation der assoziierten Arbeit, die die Ausübung unveräußerlicher Rechte der Arbeiter in den Grundorganisationen der assoziierten Arbeit betreffen, werden mit Zustimmung jeder dieser Organisationen, auf die im Selbstverwaltungsabkommen über die Vereinigung festgelegte Weise erlassen.

Durch das Amendment XXIV. vom 25. November 1988. Ziffer 7, wurde der Artikel 100 faktisch  aufgehoben (siehe bei Art. 99).

 

Član 101. Radnički savet osnovne organizacije udruženog rada sačinjavaju delegati radnika svih delova procesa rada u toj organizaciji.

Sastav radničkog saveta osnovne organizacije udruženog rada mora odgovarati socijalnom sastavu radne zajednice osnovne organizacije udruženog rada.
 

Radnički savet radne organizacije i složene organizacije udruženog rada sačinjavaju delegati radnika osnovnih organizacija udruženog rada, neposredno izabrani na način i po postupku koji su utvrđeni samoupravnim sporazumom o udruživanju. U radničkom savetu radne organizacije mora biti zastupljena svaka osnovna organizacija udruženog rada u njenom sastavu.
 

Delegati rade po smernicama radnika, odnosno radničkog saveta osnovne organizacije udruženog rada koja ih je izabrala i njima odgovaraju za svoj rad.
 

Statutom osnovne i druge organizacije udruženog rada i samoupravnim sporazumom o udruživanju utvrđuju se prava i obaveze delegata i njihova odgovornost radnicima, odnosno organima upravljanja tih organizacija.

Durch das Amendment XXIV. vom 25. November 1988. Ziffer 7, wurde der Artikel 101  faktisch  aufgehoben und durch Ziffer 3 ersetzt:
"3. Radnički savet sačinjavaju delegati radnika delova organizacije udruženog rada.
Sastav radničkog saveta organizacije udruženog rada treba da odgovara socijalnom sastavu radnika u organizaciji udruženog rada.
U radnički savet organizacije udruženog rada ne može biti biran inokosni poslovodni organ, predsednik i član kolegijalnog poslovodnog organa.
Delegati u radničkom savetu rade po smernicama radnika koji su ih izabrali i njima odgovaraju za svoj rad."

 

101. člen. Delavski svet temeljne organizacije združenega dela sestavljajo delegati delavcev iz vseh delov delovnega procesa v tej organizaciji.

Sestava delavskega sveta temeljne organizacije združenega dela mora ustrezati socialni strukturi njene delovne skupnosti.
 

Delavski svet delovne organizacije in sestavljene organizacije združenega dela sestavljajo delegati delavcev temeljnih organizacij združenega dela, neposredno izvoljeni na način in po postopku, ki ju določa samoupravni sporazum o združitvi. V delavskem svetu delovne organizacije mora biti zastopana vsaka njena temeljna organizacija združenega dela.
 

Delegati delajo po smernicah delavcev oziroma delavskega sveta temeljne organizacije združenega dela, ki jih je izvolila, in so jim za svoje delo odgovorni.
 

V statutu temeljne in druge organizacije združenega dela in v samoupravnem sporazumu o združitvi so določene pravice in obveznosti delegatov in njihova odgovornost delavcem oziroma organom upravljanja teh organizacij.

 

Artikel 101. Der Arbeiterrat einer Grundorganisation der assoziierten Arbeit wird von den Delegierten der Arbeite raus allen Teilen des Arbeitsprozesses in dieser Organisation gebildet.

Die Zusammensetzung des Arbeiterrates einer Grundorganisation der assoziierten Arbeit muß der sozialen Zusammensetzung der Arbeitsgemeinschaft der Grundorganisation der assoziierten Arbeit entsprechen.

Den Arbeiterrat einer Arbeitsorganisation und einer zusammengesetzten Organisation der assoziierten Arbeit bilden die Delegierten der Arbeiter aus den Grundorganisationen der assoziierten Arbeit, die unmittelbar auf die Weise und nach dem Verfahren, das im Selbstverwaltungsabkommen über die Vereinigung festgelegt ist, gewählt werden. Im Arbeiterrat einer Arbeitsorganisation muß jede Grundorganisation der assoziierten Arbeit aus deren Verbund vertreten sind.

Die Delegierten arbeiten nach den Richtlinien der Arbeiter oder des Arbeiterrates der Grundorganisation der assoziierten Arbeit, die sei gewählt hat und ihnen sind sie für ihre Tätigkeit verantwortlich.

Im Statut der Grundorganisation und einer anderen Organisation der assoziierten Arbeit und im Selbstverwaltungsabkommen über die Vereinigung werden die Rechte und Pflichten der Delegierten sowie ihre Verantwortung vor den Arbeitern oder vor den Verwaltungsorganen dieser Organisationen geregelt.

Durch das Amendment XXIV. vom 25. November 1988. Ziffer 7, wurde der Artikel 101  faktisch  aufgehoben und durch Ziffer 3 ersetzt:
"3. "

 

Član 102. Način izbora i uslovi i način opoziva, odnosno razrešavanja radničkog saveta i izvršnog organa u organizaciji udruženog rada utvrđuju se samoupravnim sporazumom o udruživanju ili statutom organizacije i zakonom.
 

Članovi radničkog saveta, odnosno članovi izvršnog organa, ne mogu se birati na vreme duže od dve godine.

Niko ne može više od dva puta uzastopno biti biran u isti radnički savet, odnosno izvršni organ.

U radnički savet ne može biti biran radnik koji kao inokosni poslovodni organ ili član kolegijalnog poslovodnog organa njemu odgovara, ni radnik koji samostalno vrši druge rukovodeće funkcije određene statutom i zakonom.
 

Durch das Amendment XXIV. vom 25. November 1988. Ziffer 7, wurde der Artikel 102 Abs. 4 faktisch  aufgehoben (siehe bei Art. 99).

 

102. člen. Način izvolitve ter pogoje in način odpoklica oziroma razrešitve delavskega sveta in izvršilnega organa v organizaciji združenega dela določata samoupravni sporazum o združitvi ali statut organizacije in zakon.
 

Člani delavskega sveta oziroma člani izvršilnega organa ne morejo biti izvoljeni več kot za dve leti.

Nihče ne more biti več kakor dvakrat zaporedoma izvoljen v isti delavski svet oziroma izvršilni organ.

V delavski svet ne more biti izvoljen delavec, ki je kot individualni poslovodni organ ali kot član kolegijskega poslovodnega organa njemu odgovoren, in tudi ne delavec, ki samostojno opravlja druge s statutom in z zakonom določene vodilne funkcije.
 

 

Artikel 102. Die Art der Wahl und die Voraussetzungen und die Art der Abberufung bzw. der Entlassung des Arbeiterrates und des Vollzugsorgans in einer Organisation der assoziierten Arbeit werden im Selbstverwaltungsabkommen über die Vereinigung oder im Statut der Organisation und durch Gesetz geregelt.

Die Mitglieder des Arbeiterrates und die Mitglieder des Vollzugsorgans können nicht für eine längere Zeit als 2 Jahre gewählt werden.

Niemand kann mehr als zweimal nacheinander in denselben Arbeiterrat oder in dasselbe Vollzugsorgan gewählt werden.

In den Arbeiterrat kann weder ein Arbeiter gewählt werden, der als geschäftsführendes Einzelorgan oder als Mitglied des geschäftsführenden Kollegialorgan dem Arbeiterrat verantwortlich ist, noch ein Arbeiter, der selbstständig andere leitende Funktionen, die durch Statut und Gesetz bestimmt sind, ausübt.

Durch das Amendment XXIV. vom 25. November 1988. Ziffer 7, wurde der Artikel 102 Abs. 4 faktisch  aufgehoben (siehe bei Art. 99).

 

Član 103. U svakoj organizaciji udruženog rada postoji poslovodni organ koji vodi poslovanje organizacije udruženog rada, organizuje i usklađuje proces rada u njoj i izvršava odluke radničkog saveta i njegovog izvršnog organa.
 

Organizaciju udruženog rada zastupa i predstavlja njen inokosni poslovodni organ, odnosno predsednik kolegijalnog poslovodnog organa, ako statutom ili drugim samoupravnim aktom organizacije nije drukčije određeno.
 

Poslovodni organ je samostalan u radu i odgovoran je radnicima i radničkom savetu organizacije udruženog rada.

Inokosni poslovodni organ, odnosno predsednik kolegijalnog poslovodnog organa, odgovoran je i društvenoj zajednici za zakonitost rada i za ispunjavanje zakonom propisanih obaveza organizacije udruženog rada. Inokosni poslovodni organ, odnosno predsednik kolegijalnog poslovodnog organa, ima pravo i dužnost da, u skladu sa zakonom, obustavi od izvršenja akte radničkog saveta i drugih organa organizacije udruženog rada ako smatra da su u suprotnosti sa zakonom i da o tome obavesti nadležni organ društveno-političke zajednice.

 

Durch das Amendment XXIV. vom 25. November 1988. Ziffer 7, wurde der Artikel 103 Abs. 1  faktisch  aufgehoben und durch Ziffer 4 ersetzt:
"4. U svakoj organizaciji udruženog rada postoji inokosni ili kolegijalni poslovodni organ.
Poslovodni organ izvršava odluke radničkog saveta i odluke donesene ličnim izjašnjavanjem radnika.
Poslovodni organ organizuje proces rada i rukovodi tim procesom, vodi poslovanje organizacije udruženog rada i samostalno donosi odluke."

 

103. člen. Vsaka organizacija združenega dela ima poslovodni organ, ki vodi njeno poslovanje, organizira in usklajuje delovni proces v njej ter izvršuje sklepe delavskega sveta in njegovega izvršilnega organa.
 

Organizacijo združenega dela zastopa in predstavlja njen individualni poslovodni organ oziroma predsednik kolegijskega poslovodnega organa, če statut ali drug samoupravni akt organizacije ne določa drugače.
 

Poslovodni organ je pri delu samostojen in odgovoren delavcem in delavskemu svetu organizacije združenega dela.

Individualni poslovodni organ oziroma predsednik kolegijskega poslovodnega organa je za zakonitost dela in za izpolnjevanje z zakonom predpisanih obveznosti organizacije združenega dela odgovoren tudi družbeni skupnosti. Individualni poslovodni organ oziroma predsednik kolegijskega poslovodnega organa ima pravico in dolžnost, da v skladu z zakonom zadrži izvršitev aktov delavskega sveta in drugih organov organizacije združenega dela, če meni, da so v nasprotju z zakonom, in o tem obvesti pristojni organ družbenopolitične skupnosti.

 

 

Artikel 103. In jeder Organisation der assoziierten Arbeit besteht ein geschäftsführendes Organ, das die Geschäftstätigkeit der Organisation der assoziierten Arbeit leitet, den Arbeitsprozess in der Organisation organisiert und aufeinander abstimmt und die Beschlüsse des Arbeiterrates und seines Vollzugsorgans ausführt.

Vertreter und Organe einer Organisation der assoziierten Arbeit ist das geschäftsführende Einzelorgan oder der Vorsitzende des geschäftsführenden Kollegialorgans, wenn durch Statut oder durch einen anderen Selbstverwaltungsakt der Organisation nicht etwas anderes bestimmt ist.

Das geschäftsführende Organ ist in der Arbeit selbständig und ist den Arbeitern und dem Arbeiterrat der Organisation der assoziierten Arbeit verantwortlich.

Das geschäftsführende Einzelorgan oder der Vorsitzende des geschäftsführenden Kollegialorgans ist auch der gesellschaftlichen Gemeinschaft für die Gesetzmäßigkeit der Arbeit und für die Erfüllung der gesetzlich vorgeschriebenen Verpflichtungen der Organisation der assoziierten Arbeit verantwortlich. Das geschäftsführende Einzelorgan und der Vorsitzende des geschäftsführenden Kollegialorgans hat das Recht und die Pflicht, im Einklang mit dem Gesetz, die Vollziehung der Akte des Arbeiterrates und anderer Organe der Organisation der assoziierten Arbeit auszusetzen, wenn er der Ansicht ist, daß diese im Widerspruch zum Gesetz  stehen und er hat das zuständige Organ der gesellschaftlich-politischen Gemeinschaft davon zu unterrichten.

Durch das Amendment XXIV. vom 25. November 1988. Ziffer 7, wurde der Artikel 103 Abs. 1  faktisch  aufgehoben und durch Ziffer 4 ersetzt:
"4. "

 

Član 104. Inokosni poslovodni organ i članovi kolegijalnog poslovodnog organa u organizaciji udruženog rada imenuju se i razrešavaju odlukom radničkog saveta.
 

Inokosni poslovodni organ imenuje se na osnovu javnog konkursa na predlog konkursne komisije. U osnovnim organizacijama udruženog rada određenim zakonom i u drugim organizacijama udruženog rada konkursna komisija je sastavljena od zakonom određenog broja predstavnika organizacije udruženog rada i sindikata, kao i od predstavnika društvene zajednice imenovanih, odnosno izabranih u skladu sa zakonom.
 

Zakonom se mogu urediti uslovi i način obrazovanja kolegijalnog poslovodnog organa i uslovi i način imenovanja članova tog organa.
 

Mandat inokosnog poslovodnog organa i članova kolegijalnog poslovodnog organa traje najduže četiri godine. Po isteku mandata oni mogu biti ponovo imenovani na istu funkciju na način propisan zakonom.
 

Zakonom se određuje pod kojim se uslovima poslovodni organ može razrešiti i pre isteka vremena za koje je imenovan. Predlog za razrešenje poslovodnog organa može podneti i skupština opštine, odnosno druge društveno-političke zajednice, i sindikalna organizacija.
 

Zakonom se mogu propisati posebni uslovi i način imenovanja i razrešenja i posebna prava i dužnosti poslovodnog organa u organizacijama udruženog rada koje vrše delatnost, odnosno poslove od posebnog društvenog interesa.
 

Durch das Amendment XXIV. vom 25. November 1988. Ziffer 7, wurde der Artikel 104 Abs. 2 und 5 faktisch  aufgehoben und durch Ziffer 5 ersetzt:
"5. Poslovodni organ u organizaciji udruženog rada imenuje se na osnovu javnog konkursa.
Zakonom se mogu propisati uslovi pod kojima se poslovodni organ može razrešiti i pre isteka vremena za koje je imenovan."

 

104. člen. Individualni poslovodni organ in člane kolegijskega poslovodnega organa v organizaciji združenega dela imenuje in razrešuje delavski svet s sklepom.
 

Individualni poslovodni organ imenuje delavski svet po javnem razpisu na predlog razpisne komisije. V temeljnih organizacijah združenega dela, ki jih določa zakon, in v drugih organizacijah združenega dela sestavljajo razpisno komisijo z zakonom določeno število predstavnikov organizacije združenega dela in sindikata ter predstavniki družbene skupnosti, imenovani oziroma izvoljeni skladno z zakonom.

 

Zakon lahko uredi pogoje in način za oblikovanje kolegijskega poslovodnega organa ter pogoje in način za imenovanje njegovih članov.
 

Mandat individualnega poslovodnega organa in članov kolegijskega poslovodnega organa traja največ štiri leta. Ko jim poteče mandat, so lahko vnovič imenovani v isto funkcijo na način, ki ga predpisuje zakon.
 

akon določa, pod katerimi pogoji se sme poslovodni organ razrešiti, še preden poteče čas, za katerega je bil imenovan. Razrešitev poslovodnega organe lahko predlagata tudi skupščina občine oziroma druge družbenopolitične skupnosti in sindikalna organizacija.
 

Zakon lahko predpiše posebne pogoje in način imenovanja in razrešitve ter posebne pravice in dolžnosti poslovodnega organa v organizacijah združenega dela, ki opravljajo dejavnost oziroma zadeve posebnega družbenega pomena.
 

 

Artikel 104. Das geschäftsführende Einzelorgan und die Mitglieder des geschäftsführenden Kollegialorgans in einer Organisation der assoziierten Arbeit werden durch Beschluß des Arbeiterrates ernannt und entlassen.

Das geschäftsführende Einzelorgan wird auf Grund einer öffentlichen Ausschreibung, auf Vorschlag der Bewerbungskommission, ernannt. In den durch Gesetz bestimmten Grundorganisationen der assoziierten Arbeit und in anderen Organisationen der assoziierten Arbeit setzt sich die Bewerbungskommission aus einer gesetzlich bestimmten Anzahl von Vertretern der Organisation der assoziierten Arbeit und der Gewerkschaft sowie aus Vertretern der gesellschaftlichen Gemeinschaft zusammen, die im Einklang mit dem Gesetz ernannt oder gewählt werden.

Durch Gesetz können die Voraussetzungen und die Art der Gründung eines geschäftsführenden Kollegialorgans sowie die Voraussetzungen und die Art der Ernennung der Mitglieder dieses Organs geregelt werden.

Das Mandat des geschäftsführenden Einzelorgans und der Mitglieder des geschäftsführenden Kollegialorgans dauert höchstens 4 Jahre. Nach Ablauf des Mandats können dieselben Personen erneut für dieselbe Funktion nach dem gesetzlich vorgeschriebenen Verfahren ernannt werden.

Durch Gesetz wird geregelt, unter welchen Voraussetzungen das geschäftsführende Organ auch vor dem Ablauf der Zeit, für die es ernannt war, entlassen werden kann. Den Vorschlag für die Entlassung eines geschäftsführenden Organs kann auch die Versammlung der Gemeinde oder einer anderen gesellschaftlich-politischen Gemeinschaft und die Gewerkschaftsorganisation machen.

Durch Gesetz können besondere Voraussetzungen und die Art der Ernennung und Entlassung sowie besondere Rechte und Pflichten des geschäftsführenden Organs in Organisationen der assoziierten Arbeit, die Tätigkeiten oder Angelegenheiten von besonderem gesellschaftlichen Interesse wahrnehmen, festgelegt werden.

Durch das Amendment XXIV. vom 25. November 1988. Ziffer 7, wurde der Artikel 104 Abs. 2 und 5 faktisch  aufgehoben und durch Ziffer 5 ersetzt:
"5. "

 

Član 105. Samoupravni sporazum o udruživanju u radnu organizaciju, odnosno u složenu organizaciju udruženog rada, sadrži odredbe o zajedničkim poslovima, o koordiniranju procesa rada, o usklađivanju planova i programa rada i razvoja, o udruživanju sredstava i njihovoj nameni, o sastavu, izboru i delokrugu zajedničkih organa upravljanja i njihovih izvršnih organa, o poslovodnim organima radne organizacije, odnosno složene organizacije i odgovornosti tih organa, o pravima, obavezama i odgovornostima radne zajednice koja obavlja poslove od zajedničkog interesa za udružene organizacije, o međusobnim odnosima osnovnih i drugih organizacija udruženog rada i njihovim pravima, obavezama i odgovornosti u pravnom prometu, o postupku izdvajanja pojedinih osnovnih organizacija iz sastava radne organizacije odnosno osnovnih i radnih organizacija iz sastava složene organizacije. Samoupravni sporazum sadrži i druge